Mutacije novega koronavirusa - tako imenovane angleške in škotske - so zaznali tudi v naših sosednjih državah, med drugim tudi na severu Hrvaške, so potrdili včeraj. Strokovnjaki v Sloveniji pričakujejo, da se bodo nove mutacije pojavile tudi pri nas. "Pri nas se že delajo raziskave, dnevno spremljamo možnost detekcije tega novega seva, ki je nekoliko bolj virulenten, ne vpliva pa na sam potek bolezni," je v sinočnjih Odmevih javne televizije povedal dr. Borut Štrukelj iz Fakultete za farmacijo. 

Raziskovalci po vsem svetu redno spremljajo mutacije koronavirusov, tudi mutacije SARS-CoV-2, ki ima že preko 30 mutacij. "To ni nekaj novega, koronavirusi hitreje mutirajo kot drugi tipi virusov. Problem, ki se ta trenutek kaže, je v tem, da je na konici, na tem S proteinu, ki je na površini samega virusa, sedaj znanih devet mutacij. Pri južnoafriški mutaciji se mutacija nahaja točno tam, kjer se virus prime na površino človeške celice. Ker se na ta način močneje prime, se tudi močneje razmnožuje in zato je virus bolj virulenten. Iz ene celice nastane nekaj tisoč ali deset tisoč virusov."

Štrukelj poudarja, da cepiva, ki so že v obtoku, ki temeljijo na RNA in DNA tehnologiji, pokrivajo tudi to novo mutacijo. "Ravno nove tehnologije razvoja RNA in DNA cepiv nam omogoča, da v enem dnevu mutacijo, ki je nastala v virusu, že vključimo v cepivo in na ta način lahko delamo nove in nove različice cepiv, ki bodo vsakič imele mutacije že vključene. Še enkrat pravim, ta cepiva bodo prijela tudi še kakšno drugo mutacijo. Dolgo časa pa ne več."

Štrukelj je dodal še, da mutaciji, ki ju zdaj spremljamo, torej angleška in škotska, sta tako majhni mutaciji, da ju protitelesa, ki nastajajo po cepljenju z aktualnimi cepivi še pokrijejo. Cepivo je po njegovih besedah še vedno zelo zanesljivo. 

Zboleli po cepljenju 

V Odmevih so poročali tudi o okužbah z novim koronavirusom pri tistih bolnikih v domovih za ostarele, ki so bili pred tem cepljeni. Ta pojav so zaznali v Ajdovščini in Novem mestu.  Štrukelj je pojasnil, da so cepiva narejena tako, da prvi odmerek začne 50-odstotno delovati šele po nekaj dnevih. "Šele drugi odmerek, torej po 21-tih dnevih v primeru Pfizerjevega cepiva oziroma mesec dni ali več v primeru Moderna cepiva, pa razvije telo popolno učinkovitost." 

Farmacevtski strokovnjak je dodal mnenje, da so bili omenjeni posamezniki v domovih za ostarele v Novem mestu in Ajdovščini asimptomatični ali pa so se okužili dan, dva preden so se cepili. "Nova cepiva ne morejo povzročiti bolezni. Cepivo pri tem nima ničesar."

Velike skrbi "To je novi, vznemirjujoči razvoj pandemije"

(Ne)zanesljivost hitrih testov

Glede na naraščajoče dvome v hitre teste je dr. Štrukelj povedal, da so na Fakulteti za farmacijo papirološko preverjali štiri vrste testov, in sicer dva iz Francije in dva iz Kitajske, ki so ustrezali papirološko normativom, ki so podani preko Svetovne zdravstvene organizacije. 

Dotičnega hitrega testa, ki se uporablja v Sloveniji, na fakulteti niso testirali. "Mislim pa, da je ministrstvo to moralo predvideti in pregledati tudi papirologijo, certifikate. Bi bilo pa dobro, da bi se teste vnaprej na isti vzorec testiralo v laboratorijih in se odločalo za najboljše." 

V Sloveniji je za cepiva in zdravila zadolžena Agencija za zdravila. "Tudi glede hitrih testov bi moral biti nekdo zadolžen. Dobra praksa bi bila, če bi bili to mikrobiološki laboratoriji." 

Covid-19 Strokovnjaki o tem pojavu na Hrvaškem. Nas lahko skrbi?

dezurni@zurnal24.si