"Ocene v osnovnih šolah so problematične," je na današnji predstavitvi pred odborom za izobraževanje poudaril Dario Felda, novi minister za izobraževanje. "Gre za velike krivice do otrok, najbolj do najbolj nadarjenih otrok. Namreč, oceno 5 dobi nekdo, ki je zelo nadarjen, ampak oceno 5 dobi tudi nekdo, ki je lahko povprečen. Vidimo, da tega dvojega ne znamo ločevati," pravi Felda in napoveduje spremembe v tej smeri. "Verjamemo, da ne moremo tega naenkrat obrniti in reči, da bomo naslednje leto šli z vsemi ocenami dol. Je pa vsaj to, da poslušamo signale."

Foto: Anže Petkovšek Darjo Felda

Sprememba glede nacionalnega preverjanja znanja

"V šolskem sistemu se nadarjeni učenci porazgubijo in nimajo možnosti razvoja svojega potenciala. Doslej se je pri iskanju nadarjenih izkazalo, da nismo našli nadarjenih, ampak pridne. To je tiste, ki so se nekaj naučili, niso pa znali naprej razvijati tega, kar so spoznali," razlaga Felda. Že zdaj potekajo raziskave, kako nadarjene izslediti in delati z njimi. "Na tem področju bomo poskušali nekaj narediti," obljublja Felda.

Felda je že napovedal, da se bo v šolskem letu 2024/25 pa se bo nacionalno preverjanje znanja (NPZ) delno upoštevalo tudi pri vpisu otrok v nadaljnje izobraževanje. NPZ je predvideno tudi za tretješolce.

Potem ko je bil na referendumu konec novembra potrjen zakon o vladi, se bo ministrstvo za izobraževanje razdelilo na dva resorja. Zdajšnji minister Igor Papič bo vodil ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

"Učenci se preveč učijo na pamet"

Novi minister meni, da moral biti pouk različnih predmetov posebej na razredni stopnji,bolj povezan. "Opažamo, da se učenci učijo na pamet določene stvari pri posameznih predmetih. Učitelj razrednega pouka, ki uči vse predmete, se pogosto preveč oklepa le predmeta, ki je na urniku. To ni v redu, pouk bi moral biti bolj povezan, integriran ter iti v smer učenja strategij za reševanje problemov," je poudaril. V to smer tudi prenova učnih načrtov.

Prevetritev razširjenega programa

Darjo Felda meni tudi, da je treba šolo postaviti "na višji piedestal" kar bi storil v okviru razširjenega programa, v katerem bi otroci "delali tisto, kar jih veseli, in dobili kompetence, ki jih v okviru rednega, obveznega programa ne dobijo". Tak razširjen program naj bi izvajali znotraj neobveznih izbirnih predmetov, podaljšanega bivanja in drugih dejavnosti. Veliko pozornosti bi pri tem namenili razvoju gibalnih zmožnosti in zdravega življenskega sloga. 

Otroci se po počitnicah vrnejo manj gibalno sposobni

Raziskave kažejo, da se otroci po počitnicah v šolo vrnejo manj gibalno sposobni. "To kaže, da je šola zelo pomemben dejavnik pri gibanju in pripravi otroka, da bo zdravo živel," ugotavlja Felda. Znotraj razširjenega programa bi več pozornosti namenili še umetniškim vsebinam in drugemu tujemu jeziku. Učenci bi sami izbrali, kaj želijo, šole pa, kaj lahko ponudijo. Izvajanje razširjenega programa vključili v lokalno okolje. "Zlasti v v prvem triletju ne moremo ostajati samo v učilnici," pravi Felda.

Vrnitev male šole?

V vrtce je trenutno vključenih 94 odstotkov otrok, starih od 3 do 6 let, kar je v primerjavi s tujino dobro, želja pa je, da bi bili vsaj leto pred vstopom v šolo vključeni vsi. Vključiti želijo tudi romske otroke, da nato ne bi imeli težav s socializacijo ob vstopu v prvi razred osnovne šole.