Pozna se vpliv gospodarske krize, kupna moč upada, potrošniške navade pa se spreminjajo, ugotavljajo trgovci. Vse več je manjših dnevnih nakupov ter povpraševanja po izdelkih v akcijah in trgovskih blagovnih znamkah. “Ljudje dajejo prednost dejanskim potrebam pred željami, s tem pa imajo prednost izdelki, ki racionalneje zadovoljujejo potrebe kupcev,” meni Aleš Šabeder iz Mercatorja, kjer opažajo, da kupci tudi raje obiskujejo manjše bližje prodajalne.

Trgovine na kupu

“Povprečen kupec zdaj nakupuje pri kar štirih različnih trgovskih verigah,” pravi Pika Breskvar, predstavnica za odnose z javnostmi v Sparu Slovenija. “Ljudje bodo kupovali tam, kjer je ceneje, tudi če bodo morda zaradi obiska več trgovin porabili pol ure več,” meni Aljoša Feldin z ljubljanske ekonomske fakultete.

V vzhodnem delu Kranja je denimo na manj kot dveh kilometrih na kupu vseh šest velikih trgovcev. Podobno je v Kopru, kjer se med dvema križiščema gnetejo Mercator, Hofer, Lidl, Eurospin in po novem Spar, nekaj sto metrov naprej pa je še Planet Tuš. “Koncentracija trgovin pomeni pritisk na cene, a trgovci se pri nas menda otepajo tudi očitkov o usklajenem delovanju,” dodaja Feldin.

Vse več v Hofer in Lidl

Po Feldinovi oceni se kupci zaradi pritiska krize vse bolj selijo od Mercatorja k Sparu in Tušu, od tam pa k diskontom, kot sta Hofer in Lidl. To morda potrjuje tudi podatek, da Mercator letos ne bo odprl nobene nove trgovine, Spar in Tuš vsak eno, Hofer pa dve ali več; podobne napovedi imajo tudi v Lidlu.

Feldin čez prst ugotavlja, da sta diskontni verigi najbrž že dosegli desetodstotni tržni delež med trgovci ali pa se temu hitro približujeta. Mercator ima po podatkih za letošnje prvo četrtletje slabih 33 odstotkov tržnega deleža, Spar in Tuš pa po grobi oceni obvladujeta vsak približno 17 odstotkov trga.