"V ponedeljek smo dobili pismo z obvestilom, da naj bi 3. decembra zaprli poslovalnico NLB v Žužemberku. Danes smo odposlali odgovor, smo se pa že na kolegiju župana včeraj odločili, da bomo, če bo treba, organizirali tudi proteste, zlepa ne bo šlo," pravi župan Žužemberka Franc Škufca, ki čaka na sestanek z vodstvom banke. Podobno razpoloženje je menda v drugih občinah. 

NLB bo zaprla poslovalnice Videm-Dobrepolje, Borovnica, Rakek, Ormož, Dobova, Sežana, Žužemberk, Gornji Petrovci, Križevci pri Ljutomeru, Gorenje, Črna na Koroškem, Jarše, Moravče, Ig in Dalmatinova v Ljubljani. 

Kljub zaprtju 15 poslovalnic (zdaj jih imajo še 108, pred krizo jih je bilo 160), ne bodo odpustili nikogar, se bodo pa morali zaposleni zdaj na delo voziti drugam.

"Če zaprejo poslovalnico v Žužemberku, bo najbližja banka v Straži, kar je 18 kilometrov stran, ali v Ivančni Gorici, ki je 22 kilometrov daleč. Kamor greš, je dvajset kilometrov, problem je posebej za starejše," pravi Škufca in dodaja, da so po površini večji od občine Novo mesto in da imajo okrog pet tisoč prebivalcev. Pošto v kraju še imajo, zaprli so jo na Dvoru, položnice je tam mogoče plačati na Petrolu, v Hinjah pa v kmetijski zadrugi.

Za zaprtje je odgovorna vlada

"Naj vlada nekaj naredi, saj je država lastnik NLB," je še pozval župan. A prav vlada je odgovorna, da mora NLB zapreti poslovalnice. Zapiranje poslovalnic v Sloveniji je namreč kazen, ker banke nismo prodali do konca lanskega leta, kot smo prvotno obljubili. Zavezo o prodaji NLB smo sprejeli, ko smo banko z državno pomočjo rešili pred bankrotom.

Formalno se tej kazni reče izravnalni ukrep, z njim pa se je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman letos dogovorila s komisarko Margrethe Vestager in jih je potrdila tudi naša vlada, Evropska komisija je sporočilo objavila 10. avgusta letos. Naše ministrstvo za finance v sporočilu, ki so ga takrat objavili na spletni strani, zapiranja poslovalnic ne omenja.

Da morajo 15 poslovalnic zapreti zaradi zavez vlade Evropski komisiji, so v sporočilu na svoji spletni strani potrdili tudi v NLB.

"Prvih 14 poslovalnic bo vrata zaprlo 3. decembra letos, poslovalnica Dalmatinova pa bo zaprta po zaključku obnove poslovalnice naslednice, a ne pozneje kot 30. junija prihodnje leto," so zapisali. 

Iz NLB je mogoče neuradno slišati, da jih zaprtje poslovalnic zelo boli, zelo neprijetno pa je tudi, da zapiranje pade prav v čas pred lokalnimi volitvami. Manjše in manj dobičkonosne poslovalnice bi najbrž nekoč v prihodnosti, morda čez kakšnih pet let, ko bi več ljudi uporabljalo digitalno bančništvo, zaprli, zagotovo pa ne še zdaj.

"Samo za dobiček jim gre"

In kako so izbrali poslovalnice, ki jih bodo zaprli? Ključna je bila dobičkonosnost, saj so gospodarske družbe že po zakonu namenjene ustvarjanju dobička. Sklep so sprejeli "po natančnem pregledu doseganja rezultatov poslovalnic in doseganja kriterijev, kot so v prvi vrsti donosnost, obseg poslovanja ter možnost prenosa poslovanja v bližnjo enoto".

Slovenija mora do konca leta 2018 prodati najmanj 50-odstotni delež v NLB, če tega ne bo izvedla, bo morala NLB prodati še dobičkonosno življenjsko zavarovalnico NLB Vita.

Po približnih ocenah bo ukinitev poslovalnic prizadela okrog 50 tisoč strank, saj gre za manjše poslovalnice z med dva tisoč in pet tisoč komitenti. 

Stranke tistih poslovalnic, ki bodo prenehale s poslovanjem, bodo menda jutri začeli obveščati o prenosu poslovanja v poslovalnico naslednico. Stranke bodo lahko poslovanje sicer prenesle tudi v katero koli drugo NLB poslovalnico. Veljavne pogodbe in storitve se ne bodo spremenile, enake pa bodo ostale tudi številke vseh njihovih računov in plačilnih kartic.

janez.zalaznik@zurnal24.si