Ob svetovnem dnevu selitvenih vrst rib (World Fish Migration Day), ki smo ga obeležili v nedeljo, se je združilo več kot 150 nevladnih organizacij in pozvalo institucije EU, naj ustavijo javno financiranje novih hidroenergetskih projektov v Evropi.
"Če primerjamo majhen prispevek novih hidroelektrarn k energetskemu prehodu v nizkoogljično družbo in škodo, ki bi jo povzročile naravi in okolju, je gradnja novih hidroelektrarn v diametralnem nasprotju s cilji evropskega zelenega dogovora glede biotske raznovrstnosti. Podpisniki, med katerimi so tudi največja svetovna organizacija za ohranjanje narave in biodiverzitete World Wildlife Fund (WWF), Climate Action Network Europe in BirdLife, od EU institucij pričakujejo, da se financiranje preusmeri v posodobitve obstoječih elektrarn, ukrepe za energetsko učinkovitost in k manj okoljsko problematičnim obnovljivim virom energije, kot je sončna energija," sporočajo iz Društva za preučevanje rib Slovenije.
Izginilo 93 odstotkov evropskih selitvenih sladkovodnih vrst rib
Ta skupni poziv nevladnih organizacij prihaja nekaj mesecev po tem, ko je nova znanstvena analiza razkrila, da je od leta 1970 izginilo kar 93 odstotkov evropskih selitvenih sladkovodnih vrst rib, tudi zaradi delovanja hidroelektrarn.
Jezovi uničujejo reke! EU ima že čez 19.000 hidroelektrarn, še več kot 5.500 pa jih je načrtovanih ali v gradnji. Okrog 91% obstoječih in načrtovanih hidroelektrarn v Evropi ima status "male HE" - kar pomeni, da imajo zmogljivost pod 10 MW - in je njihov prispevek k skupni raznovrstnosti energetskih virov zanemarljiv, njihovi vplivi na okolje pa so dramatični.
Društvo za preučevanje rib Slovenije
Če bi se apetiti glede gradnje novih hidroelektrarn uresničili, bi to po navedbah društva pomenilo uničenje zadnjih prosto tekočih rek v Evropi in še dodatno poslabšanje stanja že tako vedno bolj ogroženih sladkovodnih ekosistemov.
Andreas Baumüller, vodja urada za naravne vire, Urad za evropsko politiko, opozarja: "Nadaljevanje financiranja novih hidroenergetskih projektov s strani Evropske komisije in evropskih finančnih institucij je popolnoma v nasprotju z ambicijami Strategije EU o biotski raznovrstnosti in njenim ciljem obnove 25.000 km prosto tekočih rek. Ukinjanje finančnih inštrumentov in spodbud za nove hidroenergetske projekte je vse bolj nujen korak, če želimo zaustaviti trend izgube biotske raznovrstnosti v EU, doseči zastavljene cilje okvirne vodne direktive in uresničevati evropske zeleni dogovor".
Alex Mason, višji politični uradnik za podnebje in energijo, dodaja: "Nujno moramo preiti na sistem 100-odstotno obnovljivih virov energije. Toda prispevek, ki ga lahko daljo nove hidroelektrarne, je zanemarljiv v primerjavi z ogromno ekološko škodo, ki bi jo povzročile. Namesto tega bi morali vlagati v sonce, v kombinaciji s prilagodlivostjo povpraševanja in shranjevanjem."
Zahteve manifesta so:
- Konec EU subvencioniranja novih hidroelektrarn vseh velikosti, tudi prek regionalne politike in skladov PCI - Projektov skupnega interesa (Projects of Common Interest).
- Konec financiranja novih hidroelektrarn v Evropi s strani Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD)
- Vse nove hidroelektrarne izključiti s seznama obnovljivih virov energije, upravičenih do državne pomoči.
- Javne finance za nove hidroelektrarne naj bodo prerazporejene na ekološke prenove, projekte odstranjevanja jezov - zlasti tam, kjer so jezovi že zastareli, in na druge obnovljive vire energije, kot sta vetrna in sončna energija.
anja.scuka@zurnal24.si