Na današnjem izrednem sestanku evropskih voditeljev v Bruslju se ne bodo pogovarjali le o Grčiji, ampak o prihodnosti evra in Evrope, je prepričan Gregor Golobič, prvak stranke Zares. "Danes se bodo samo na videz pogovarjali o Grčiji. Grčija je le simptom tega, kar se dogaja," je poudaril. Za jesen je napovedal pobudo za začetek razprave v parlamentu o tem, kako lahko na odločitve vpliva tudi Slovenija. Meni namreč, da je slovenska vlada prešibka, da bi to storila sama. "Slovenska politika se s temi vprašanji premalo ukvarja," je dodal. Poudarja, da bi se morala Evropska unija (EU) bolj integrirati  fiskalno, ekonomsko in politično, razpravo o tem pa bi lahko sprožila prav Slovenija. Brez sprememb po njegovem mnenju "ni mogoče izključiti scenarija, v katerem bi se znotraj Evrope napetosti stopnjevale celo do vojaških razsežnosti".

Tako je bil že v začetku maja lani ob prvih razpravah o pomoči Grčiji na vladi pripravljen skep, ki so ga po Golobičevih besedah pripravili nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, minister za razvoj Mitja Gaspari, finančni minister Franci Križanič in on. V tem dokumentu zahtevajo zaostritev nadzora EU nad izpolnjevanjem določil Pakta stabilnosti in rasti, določitev mehanizmov za izstop iz evroobmočja ter zahtevo, da del odgovornosti za preveliko zadolženost držav prevzamejo tudi banke. "Slovenija ne more Evropi vsiliti drugačne politike, vendar je vprašanje, ali mora biti tiho," je dodal. Čudi ga, da šele danes poteka razprava o odgovornosti bank, ki so Grčiji dajale kredite in s tem omogočile zadolževanje. Del odgovornosti bi morale po njegovem mnenju prevzeti tudi bonitetne hiše, ki so "sodelovale pri zgodovinskih prevarah" z dobrimi bonitetnimi ocenami držav kljub slabemu stanju njihovih financ. "Grčija je bila v sindromu kreditne odvisnosti deležna dilerske pomoči. Dilerji morajo vzeti del odgovornosti nase," je poudaril. Ob tem bi bilo potrebno po njegovem mnenju izvesti tudi stresne teste držav, ne le bank.