Brezpogojno. Ljudje vsem tem silnim “izboljšavam” v pravosodju vendarle še ne verjamejo povsem. Veliko truda bodo sodniki morali vložiti v to, da bodo s svojim – tudi hitrejšim – delom dokazali, da bo kriminal, zlasti korupcija, v tej državi kaznovan za vsako ceno. Po drugi strani pa bodo sodišča morala s strožjim pristopom tudi vodjem in drugim zaposlenim v zaporih dopovedati, da se ugled celotnega pravosodja ruši, tudi ko je obsojencem najhujših oblik kriminala v zaporih dovoljeno praktično boljše življenje, kot ga živijo tisti, ki so jih ti obsojenci oškodovali s kaznivimi dejanji.
Če pa Slovence, ki jih ujamejo med kriminalnimi posli v tujini, sodišča v tujih državah obsodijo v praktično le nekaj dneh, se začne ugled slovenskega pravosodja skorajda že potapljati. Na sodišču v Makedoniji se denimo niti ne obremenjujejo s tem, ali bodo državnega uslužbenca Valiča zaslišali do izreka sodbe. Izrekli mu jo bodo v vsakem primeru – če pride na sodišče ali ne. Ker naj vendarle ne bi bil ne prvi in najbrž ne zadnji, ki mu sodijo v odsotnosti. Zato niti ni čudno, da makedonski sodnik sploh ne ve, kaj je sodni zaostanek in kako ta nastane.
Nič mu ne pomaga, da ga ne damo
Makedoncem ni mar, da Slovenija Valiča ne bo izročila in da morda ne bo zaslišan ... Sodili mu bodo.