Sojenje 59-letnemu doktorju kemije Michelu Stephanu zaradi že drugega napeljevanja k umoru se približuje koncu. Včeraj sta končne besede podala tožilka mag. Ana Kirm in njegov zagovornik, odvetnik Gorazd Fišer. Njuna pričakovanja glede sodbe so si seveda v popolnem nasprotju.

Tarča je bil sodelavec na Kemijskem inštitutu

Libanonski znanstvenik s francoskim potnim listom na Dobu že prestaja osemletno zaporno kazen, ker je iraškega prosilca za azil Alija Hamzaha Rašida hotel prepričati, naj pokonča njegovega nekdanjega sodelavca na Kemijskem inštitutu dr. Janeza Plavca, ki naj bi bil kriv, da mu niso podaljšali pogodbe o zaposlitvi.

Foto: D. M. Michel Stephan Toda Rašid ga je naznanil policiji in postal njen tajni sodelavec. Potem ko je v gozdičku pri ljubljanskem Šentvidu preizkušal pištolo skupaj s Stephanom, so tega aretirali. Ker se je zavedal, da ga čaka sojenje, se je, kot narekuje obtožnica, ključne priče hotel rešiti.

Vedno oblečen v rdeče

Različne scenarije likvidacije, osredotočene na zastrupitev ali ustrelitev Rašida, naj bi zaupal sostanovalcu v priporu na Povšetovi Alenu Kraljeviću, ki si je njegove želje beležil v dnevnik. Na Stephanovo pobudo naj bi tudi stopil v stik z Mervanom Šljivarjem, znanemu po domnevnih krvnih deliktih, ki bi morda lahko vedel za zunanje najete morilce. Toda tudi v tem primeru, tako kot prej Rašid, ga je Šljivar v dogovoru s Kraljevićem, ki so ga klicali Kardinal, ker je bil vedno oblečen v rdeče in naj bi celo študiral teologijo, decembra 2017 ovadil policiji.

Po zaslišanju prič, v katerih sta bili kronski Kraljević in Šljivar, je sodni senat pod vodstvom Jasmine Ivančič včeraj zaključil dokazni postopek. Končno besedo je prva dobila tožilka Kirmova, ki je nanizala kopico dokazov, da o Stephanovi krivdi ni dvoma. Med drugim je poudarila, da je bil od 6. novembra 2017 do svoje premestitve v celjski pripor 8. januarja 2018 Kraljevićev "cimer", s katerim sta si veliko zaupala, zato da ga je nagovoril, naj ga poveže s Šljivarjem. Čeprav ga je priča Barbara M. v svojem zagovoru branila in označila za "ubogega reveža", pa je njegova takratna partnerica Eva J. povedala, da je imel na računu v Franciji 60.000 evrov. "Za izvedbo umora je ponudil 30.000 evrov, od tega polovico vnaprej in polovico po opravljenem poslu," je dejala Kirmova in še, da sta Kraljević in Šljivar "dvomljivega slovesa, a je obdolženi iskal prav storilce hujših deliktov, da bi mu pomagali pri umoru Rašida".

Da bi se zaščitil, pisal z levo roko

Dotaknila se je tudi Stephanovih zapiskov, ki naj bi jih, kadar so bili zanj obremenilni, pisal z levo roko, sicer pa z desno. Toda Bojan Regvar, sodni izvedenec za področje forenzično-kriminalističnih tehničnih preiskav rokopisov in podpisov, je potrdil, da je bila pisava njegova.

"Predlagam kazen 17 let zapora in izgon tujca iz države za pet let. Olajševalnih okoliščin ne najdem, razen, da je ostalo pri poskusu umora, oteževalne pa so, da gre za najtežje kaznivo dejanje, vzeti nekomu življenje, veliko mero vztrajnosti, ki jo je izkazoval pri tem, in da je bil zaradi tovrstnega kaznivega dejanja že obsojen," je zaključila tožilka.

Kaj je s klicem na 113?

Zagovornik Fišer se je osredotočil na (ne)verodostojnost Kraljevića in Šljivarja, ki sta trdila, da Stephan razume in tudi kaj pove v slovenščini, vendar je pedagog s Povšetove to zanikal: "Znanje jezika pa bi se razkrilo tudi na Dobu." Poleg tega je Šljivar bremenil Stephana, da ga je o likvidaciji spraševal na sprehodu, na katerem tega sploh ni bilo, kot so pokazale nadzorne kamere: "Mojega klienta je poleg tega po svojih besedah ovadil s klicem na 113, ki pa po našem preverjanju ni zabeležen, čeprav so posneti vsi pogovori."

Fišer je Kraljevićeve motive za njegovo "zgodbo" o napeljevanju k umoru našel predvsem v maščevanju Stephanu, ker od njega ni prejel denarja, ki si ga je obetal: "Dodaten motiv pa bi bil lahko maščevanje meni, ker sem zastopal njegovo nekdanjo partnerico, ki ji je dal zažgati gospodarsko družbo (Izpušni sistemi Lauš v Ljubljani, op. a.), zaradi česar je bil pravnomočno obsojen. In še en morebitni motiv: Kraljević je skušal obremeniti mojega klienta tudi za vpletenost v umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, a mu ni uspelo, je pa to pomagalo Milku Noviču. Prav zaradi tega je Kraljević ovadbo mojega klienta prepustil Šljivarju, ki ga je branil odvetnik Jože Hribernik, tudi Novičev zagovornik."

Zmotilo ga je tudi, da policija v predkazenskem postopku ni angažirala Kraljevića in Šljivarja kot tajnih sodelavcev – tako se je zgodilo pri Rašidu – zaradi česar niso pridobili številnih morebitnih materialnih dokazov: "Predlagam oprostilno sodbo."

V ponedeljek bo do besede prišel še Stephan, potem pričakujemo končno odločitev senata.