V Centralnem registru psov, ki ga vodi Veterinarska uprava RS, je trenutno 549 z odločbo uradnega veterinarja deklariranih nevarnih psov. Koliko je bulmastifov, torej pasme psov, ki so včeraj do smrti pokončali svojega lastnika, v tem trenutku za Žurnal24 še preverjajo.

Glede na to, da veterinarji opozarjajo, da evidence držijo le nekje do 70 odstotkov, se lahko torej le sprašujemo, koliko je pri nas v resnici potencialno nevarnih psov.

Zakonska neurejenost
Borut Sajovic (LDS), magister veterinarskih znanosti, je pred časom v zakonsko proceduro vložil predlog zakona o odgovornem lastništvu psov, ki pa je bil zavrnjen.

"Če bi predlog sprejeli, bi dobili dober zakon, ki bi koristil tako ljudem, lastnikom, kot tudi živalim. Predlog ni bil sprejet predvsem zato, ker ni bil predlagan s strani takrat ustrezne politične opcije," je za Žurnal24 danes zjutraj povedal Sajovic. Predlog zakona bo vnovič vložil v obravnavo; najprej v usklajevanje koaliciji.

Sajovic pri tem komentira tudi zahteve SLS za odstop kmetijskega ministra: "Priporočam jim, da si pogledajo njihovo glasovanje takrat, ko je bil na tehtnici moj predlog zakona. Če bi bil sprejet, se ta incident ne bi zgodil."

Vseh pasem ne gre enačiti!
Osnovna misel predlaganega zakona je v tem, da vse pasme psov seveda niso enake. Če bi recimo v včerajšnjem primeru govorili o treh pudljih, bi bila zgodba vsekakor drugačna.

Nekatere pasme imajo po vzgoji, namenu, predvsem pa telesni konstituciji sposobnost, da lahko povzročijo hujše posledice. "Pes je potencialno nevaren, in če mora vsak otrok pri sedmih letih narediti izpit, da lahko vozi kolo, če mora nekdo, da po morju lahko vozi gumenjak, narediti izpit, bi moral tudi lastnik potencialno nevarnega psa narediti izpit."

Zakaj ne lastniki vseh psov? Zato ker vsi psi niso potencialno enako nevarni; "Tudi motorji niso vsi enako nevarni, tudi zračne puške niso enako nevarne ostalemu orožju." Ko je govora o potencialno nevarnih pasmah, bi se zagotovo oglasili posamezni lastniki bulmastifov, dog, bulterierjev, ki bi zagotavljali, da so njihovi psi popolnoma neškodljivi in nenevarni. "Zagotovo in tudi upravičeno, saj je pes odraz lastnika. Vendar še enkrat poudarjam: pes, ki je zaradi telesne konstitucije lahko nevaren, ne spada v isto skupino kot tisti, ki ni," odgovarja Sajovic.

Kinologi pretreseni, a ne presenečeni
V kinološki zvezi Slovenije so sicer zaradi tragičnega dogodka pretreseni, a ne presenečeni. "Izkušeni kinologi so v v preteklosti opozarjali na nevarnost, da bi se kaj takega utegnilo pripetiti. Poleg občutkov užaloščenosti nad človeško tragedijo in obžalovanjem povsem napačnega pristopa k izbiri pasme, primerne konkretni osebi ali družini in napačni vzgoji moramo pozornost usmeriti na zagotovitev pogojev, da se kaj takega ne bi več dogodilo," pravijo v kinološki zvezi.

Napovedali so, da bodo sodelovali pri pripravi nove zakonodaje, pozdravljajo pa tudi Sajovičev predlog.

V tujini posebni davki in kazni za lastnike nevarnih psov
Zakonska ureditev lastništva psov, zlasti v tistem delu, kjer bi opredeljevali nevarne pse, zagotovo ni preprosta, kar dokazuje tudi dejstvo, da so zakonske rešitve po svetu povsem različne.

Nemčija ima denimo enoten državni zakon, zvezne dežele pa glede lastništva potencialno nevarnih pasem dodajajo svoja pravila.

V Hamburgu morajo lastniki nevarnih psov – kamor so uvrstili pasme pitbul, ameriški staffordshirski terier, staffordshirski bulterier, bulterier in križance teh pasem –, preden postanejo lastniki, pridobiti posebno dovoljenje. Ti psi morajo biti v javnosti nujno in vedno na vrvici ter z nagobčnikom. Njihovi lastniki morajo plačati tudi posebni davek – 600 evrov na leto. Če se lastnik ne drži zakona, ga lahko doleti kazen v višini 50 tisoč evrov.

Vsak takšen pes mora imeti tudi čip in sklenjeno posebno zavarovanje; v primeru napada bi izhajajoč iz te police napadeni človek lahko dobil tudi milijon evrov.

Prepovedane pasme
V nekaterih evropskih državah pa so nekatere pasme psov kar prepovedali.

V Veliki Britaniji so tako prepovedani pitbuli, argentinska doga, brazilska fila in tosa inu, gre za v Sloveniji bolj ali manj neznano vrsto japonskega borilnega psa.

Tudi na Danskem sta prepovedana pitbul in tosa inu ter celo vsi križanci s to pasmo, na Nizozemskem pa le pitbuli, medtem ko se morajo v Franciji lastniki teh posebej registrirati.