Na vratih prodajalne kebaba v Ljubljani so se v soboto pojavile nalepke z napisom "Ne islamizacije Evrope" in "Evropo Evropejcem". "Nalepke smo opazili okoli 12. ure in smo takoj poklicali policijo," je povedal Eren Tahiri, vodja Okrepčevalnice Bratje. Na Policijski upravi Ljubljana so potrdili, da so bili v soboto obveščeni o enem primeru nalepk na Viču, imajo pa informacije, da so se pojavile tudi drugje v prestolnici. Vsebine nalepk ne komentirajo.

Skrajneži izkoriščajo dogodke v Parizu

Foto: S. H. H. Primož Šterbenc "Po vsej Evropi bodo desno-ksenofobične stranke in gibanja poskušali izkoristiti zadnje dogodke v Franciji in z namenom pridobivanja razburjenega in dezorientiranega prebivalstva še okrepiti svoj protiislamski diskurz, ki islam prikazuje kot inherentno agresivno in fanatično religijo, ki se širi zgolj s silo," pravi dr. Primož Šterbenc, docent Univerze na Primorskem. "Poleg tega naj bi bil islam sovražen do racionalne misli in naj bi zasužnjeval ženske. Pri tem se lahko naslonijo na močno ukoreninjenost protiislamskih stališč v Evropi, saj je musliman obravnavan kot nevarni drugi vse od začetka 12. stoletja - tovrstno stališče so zagovarjali tudi največji evropski humanistični intelektualci. Na žalost tudi karikature, kakršne so bile objavljane v napadeni reviji in v drugih medijih, prispevajo k utrjevanju protiislamskega diskurza."

Tudi v Sloveniji so po besedah Šterbenca protiislamska stališča precej močna, večkrat pa se opirajo na nekakšen kolektivni zgodovinski spomin glede "nevarnosti turških vpadov". "Protiislamska stališča v Sloveniji v današnjem času občasno razširjajo RKC, desne politične stranke in desno usmerjeni mediji." 

Radikalizacijo povzročajo Zahodnjaki

Krepitev protiislamskega diskurza bi bilo po besedah Šterbenca nujno preprečiti, in sicer na takšen način, da se razvije trezna in stvarna razprava o vzročno-posledičnih zvezah oziroma odgovori na vprašanje, kaj povzroča radikalizacijo dela muslimanov, živečih v Evropi. "Če bo tovrstna razprava opravljena objektivno in nepristransko, bo neizogibno ugotovljeno, da je najpomembnejši razlog (ne pa edini) politika zahodnih, tudi evropskih držav v muslimanskem svetu," ugotavlja Šterbenc.

Gre za agresivne vojaške operacije, kot sta bila napada na Afganistan in predvsem Irak leta 2001 in 2003 ter že nekaj časa napadi ameriških brezpilotnih letal v Pakistanu, Jemnu in Somaliji, ki povzročajo veliko število mrtvih civilistov. Najpomembnejši neposredni razlog za napade v Franciji pa so po besedah Šterbenca že nekajmesečni močni letalski napadi na cilje Islamske države v Iraku in Siriji, pri katerih sodeluje tudi Francija. Slednji napadi so namreč pri delu svetovnih sunitov razumljeni kot nova križarska vojna proti islamu. Poleg tega je nujno upoštevati položaj v Palestini, kjer okupacijska sila Izrael, ki jo muslimani dojemajo kot nekakšno podaljšano roko Zahoda, že več desetletij krši mednarodno pravo in trpinči Palestince - pred pol leta je Izrael pobil skoraj 2000 Palestincev, v ogromni večini civilistov - zahodne države (tudi Francija) pa ne storijo nič, da bi zares ustavljale izraelska dejanja.

Socialna izključenost 

Drugi bistveni razlog za radikalizacijo muslimanov, živečih na Zahodu, je po Šterbenčevih besedah socialna izključenost slednjih, ki v kombinaciji s politiko zahodnih držav v muslimanskem svetu ustvarja zares eksplozivno okolje."Če bi se v evropskih družbah jasno izpostavili ti razlogi za radikalizacijo muslimanov, živečih v Evropi, potem bi postalo jasno, da bi morala družba (tudi desna gibanja in stranke) najprej pritisniti na svoje lastne vlade, da bi ustavile vojaške operacije v muslimanskem svetu in protipalestinska dejanja Izraela," ugotavlja.

 "Desnim populističnim gibanjem bi bila vzeta možnost dekontekstualizacije oziroma brisanja vzročno-posledičnih zvez. Francoski državljani bi bili pozvani k pritisku na svoje lastne vlade. PEGIDA v Nemčiji bi bila pozvana, naj na primer najprej pritisne na nemško vlado, z namenom, da slednja ne bi več nastopala kot tradicionalno najmočnejši zaščitnik Izraela v EU."

Pri nas manjša možnost za radikalizacijo

V Sloveniji se po besedah Šterbenca obstaja bistveno manjša možnost za radikalizacijo tukaj živečih muslimanov, in sicer zaradi naslednjih razlogov: a.) ker Slovenija ne sodeluje v vojaških operacijah proti Islamski državi; b.) ker tukaj živeči muslimani ne izhajajo iz dežel, ki so bile 150 let podvržene kolonializmu, zato so manj alergični na zahodne vojaške akcije v muslimanskem svetu; b.) ker pripadajo najbolj pragmatični-liberalni sunitski pravni šoli Hanafi; c.) ker so solidno integrirani v slovensko družbo; d.) ker vodstvi Islamske skupnosti in Muslimanske skupnosti v RS delujeta razumno in strpno. "Ne nazadnje je nujno poudariti, da so muslimanski priseljenci iz Bosne in Hercegovine in Kosova po drugi svetovni vojni desetletja bistveno sodelovali pri izgradnji Republike Slovenije, in da še vedno opravljajo mnoga nepogrešljiva dela."