"Nerealno in nestrokovno"

Foto: Žurnal24 MORS noče plačati stroškov za vojaka. (Foto: Saša Despot)
Nekateri predlogi iz peticije Ukinimo vojsko so sicer zelo všečni in prijazni, vendar pa so tudi nerealni in nestrokovni, je v uvodu seje odbora za obrambo dejala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.
Oglej si celoten članek

Jelušičeva je uvodoma dejala, da strokovno gledano peticijo razume kot legitimen pogled dela civilne družbe na nacionalno varnost.

Vendar pa peticija po njenem izhaja iz prepričanja, da Slovenija varnostno ni ogrožena, kar glede na marca v DZ sprejeto resolucijo o strategiji nacionalne varnosti ne drži.

"Pobude ne gre omalovaževati"

Tajnik Sindikata vojske, obrambe in zaščite Božo Novak pa je med drugim izpostavil, da pobude ne gre omalovaževati.

Sindikat peticijo podpira v tistem delu, ki govori o racionalizaciji in boljši organizaciji v Slovenski vojski, ne pa tudi v delu, ki predvideva njeno ukinitev.

Na politični ravni pa gre po njenih besedah za dokument, ki ukinja enega od sistemov nacionalne varnosti, vendar pa ne ponuja njemu alternativnega sistema.

Hkrati pa vsebuje sporočilo, ki je diskriminatorno do pripadnikov slovenske vojske, je dejala Jelušičeva.

Po njenem se namreč iz peticije da sklepati, da so dosedanje dejavnosti vojakov manjvredne.

Za in proti
Peticija je sprožila številne odzive, od katerih so bili številni do ideje odklonilni.

Med drugim je kmalu po objavi predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Danilo Türk povedal, da se z njo ne strinja. Premier Borut Pahor peticijo po drugi strani šteje za legitimno izražanje pobud in mnenj v demokratično urejeni in razviti sodobni družbi.

S tem se je strinjala SDS, ki se je po objavi peticije vendarle vprašala, ali se podpisniki peticije zavedajo, da današnje svobodne, samostojne Slovenije brez manevrske strukture narodne zaščite, predhodnice Slovenske vojske, ne bi bilo.

Predlog je podpisalo več kot osem tisoč ljudi, med njimi tudi ombudsmanka Zdenka Čebašek Travnik, za neprimernega pa so ga ocenili v opozicijskih strankah, na ministrstvu za obrambo in v veteranskih organizacijah.

Pred začetkom odbora je Tone Anderlič menil: "Pobuda za razpravo je dobrodošla. Razprava je stalno potrebna: kakšna vojska, kakšen obrambni sistem, koliko denarja, kje naj se vojaki angažirajo na misijah in podobno."

V dneh, ko mineva 20 let od prvih povojnih večstrankarskih volitev, ko se je začela rojevati tudi Slovenska vojska, smo za mnenje poklicali takratnega predsednika skupščine Franceta Bučarja:

"Kakorkoli gledamo na stvari, brez vojske ne moremo obstati. Vojsko moramo imeti: seveda v upanju, da je ne bomo nikoli uporabili. Vendar imeti jo moramo. Ali takšno vojsko, kot jo imamo, zares potrebujemo, pa je drugo vprašanje."

Utopično?
"Predlagamo prekvalifikacijo vojaškega osebja po načelih mirovne in socialne politike, del vojakov bi prekvalificirali v socialne delavce, ki skrbijo za starostnike, del pa v civilno zaščito. Predlagamo preusmeritev finančnih sredstev. Predlagamo odprodajo pretežnega dela oborožitve. Predlagamo, da se prazne vojašnice spremenijo v varovana stanovanja in v domove za ostarele, v negovalne bolnišnice, v stanovanja za mlade družine, v mladinske centre ali kakšne druge socialne institucije," se glasi začetek Mladinine peticije.

Ko peticijo preberemo starosti slovenske državotvornosti, odgovori: "S takimi utopičnimi zadevami se pa jaz ne ukvarjam. O tem je brezpredmetno govoriti. Jaz se s tem ne strinjam."

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.