Primerjava. “V preteklosti je bil ta razkorak še večji. Dejansko mislim, da si ženske nikoli niso prislužile svojih pokojnin,” je bil kritičen ekonomist Sašo Polanec.
Raziskava OECD je namreč pokazala, da bodo Slovenke, ki so se nedavno upokojile, starostno pokojnino prejemale 27,2 leta, kar je dlje od povprečja držav OECD (23,3 leta). Dlje od Slovenk naj bi jo prejemale le Italijanke. Slovenci pa bodo v pokoju predvidoma 19 let, kar je le slabo leto več od povprečja OECD.
Podatki. V povprečju naj bi Slovenci dočakali 78,3 leta, kar je le malo manj od povprečja držav OECD. Slovenci smo med državami OECD po količini neplačanega dela na šestem mestu; vsak dan ga opravimo za tri ure in 51 minut. V Sloveniji za pokojnine po podatkih OECD porabimo 9,6 odstotka bruto družbenega proizvoda. Povprečje držav OEDC je sedem odstotkov. Raziskava je pokazala še, da ima Slovenija v skupini najrazvitejših držav najnižjo dohodkovno neenakost.
“To ne drži,” je poudarila Lučka Böhm, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, in dejala, da so podatki na spletni strani Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (Zpiz) precej drugačni. Marca objavljeni podatki kažejo, da je bila povprečna doba prejemanja pokojnine žensk, umrlih decembra, 21 let in 8 mesecev, moških pa 16 let in 8 mesecev.
Polanec je opozoril, da gre za razliko v metodologiji – podatki OECD se nanašajo na to, kako dolgo bodo pokojnino prejemali upokojenci, ki se šele bodo upokojevali, podatki Zpiza pa na to, kako dolgo so pokojnino prejemali upokojenci, ki so že umrli. Čas v pokoju se namreč podaljšuje s podaljševanjem življenjske dobe. Böhmova je opozorila, da so se takoj po osamosvojitvi delavci res predčasno upokojevali, zato je bila doba prejemanja pokojnine daljša, vendar se je to spremenilo po letu 2000, odkar so podatki popolnoma primerljivi s tistimi iz drugih evropskih držav.
Polanec je dejal, da je iluzija, da Slovenci zelo veliko delamo: “Smo veliko ur v službi, hkrati pa zelo zgodaj nehamo delati.”