Največ kršitev oziroma nepravilnosti je inšpekcija za kakovost živil v zadnjih dveh letih pri svojih nadzorih ugotovila pri označevanju živil.

Lani so to ugotovili pri približno 30 odstotkih inšpekcijskih pregledov. "Ta odstotek je vedno najvišji pri prodaji nepakiranih živil, kjer je opremljanje blaga odvisno od vestnosti prodajnega osebja. Blago se na prodajnih policah in v prodajnih vitrinah stalno dodaja in prestavlja, oznake pa temu ne sledijo vedno," pojasnjujejo na inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje (IKGHO). Skupaj so opravili skoraj tri tisoč inšpekcijskih pregledov in odvzeli dobrih 2.200 vzorcev živil pri proizvajalcih in uvoznikih ter v trgovskih verigah, prodajalnah in na tržnicah.

Letos je inšpekcija že izvedla poostren nadzor nad označevanjem sadja in zelenjave na tržnicah ter svežega mesa in jajc v prodajalnah. Opravili so 267 pregledov in v 41 primerih ugotovili hujše kršitve označevanja, ko oznak sploh ni bilo ali pa je bil izvor napačno označen.

Za zaraščanje krivi lastniki

IKGHO pa preverja tudi rabo kmetijskih zemljišč. Pri tem se srečuje predvsem z nasipavanjem kmetijskih zemljišč, nenamensko rabo in zaraščanjem. Lani so tako izdali 193 odločb o odpravi zarasti – upravljalec zemljišča mora namreč ravnati kot dober gospodar in zemljo obdelovati ali je vsaj ne prepustiti zaraščanju.