Nepremišljene poteze, ki so posledice nezadostnega znanja pri upravljanju s financami, lahko vodijo v velike težave, ki lahko vplivajo na finančni položaj posameznika, pa tudi na druge sfere življenja. "Posledice nezadostnega znanja pri upravljanju s financami lahko vodijo v sprejemanje napačnih ali celo škodljivih odločitev, ki poslabšajo finančni položaj posameznika. Nekateri posamezniki na primer vztrajajo pri vlaganju v izjemno tvegane naložbe, ki jih ne poznajo in se ne zavedajo tveganja, ki ga s tem sprejemajo. Nakupa takih izjemno tveganih naložb v Novi KBM ne omogočamo. Na splošno velja, da so premalo informirani ljudje bolj ranljivi oz. izpostavljeni izgubi kapitala ali celo različnim oblikam zlorab oz. prevar," pravijo v Novi KBM.
Rezultati raziskave o finančni pismenosti odraslih, ki jo je OECD izvedla lani v 26 državah, kažejo, da je še veliko prostora za izboljšave. Ko so ocenjevali osnovno razumevanje financ, je država z najboljšim rezultatom dosegla le 71 odstotkov vseh možnih točk, država z najslabšim rezultatom pa 53 odstotkov vseh možnih točk. Petnajst sodelujočih držav, kar predstavlja večino, pa je doseglo rezultat med 57 in 66 odstotki vseh možnih točk. Kot so zapisali izvajalci študije, je več kot očitno, da je na tem področju še možno vpeljati izboljšave, saj je tudi najboljša država dosegla le povprečen rezultat.
Slovenija se je v omenjeni raziskavi odrezala dobro, saj je zasedla 2. mesto z rezultatom 14,7 točke. Boljši rezultat je imel le Hongkong (14,8 točke). V skupni oceni je zajeta ocena znanja, vedenja in odnosa. Združenje bank Slovenije ocenjuje, da je rezultat Slovenije "splet različnih dejavnikov in rezultat prizadevanja vseh institucij, ki vsaka na svojem področju izvaja različne aktivnosti ozaveščanja in učenja finančnih pojmov". Ob tem poudarjajo, da je raziskava zajela le nekatere vsebinske segmente, hiter razvoj finančnih produktov, izvajanje storitev na daljavo in s tem povezana tveganja, ki zahtevajo kontinuirano izvajanje finančnega opismenjevanja ter nove pristope, da se zajame celotno prebivalstvo, prvenstveno pa mlade in populacijo 55+.
Finančna pismenost je ena ključnih kompetenc v sodobni družbi, zato je vlada leta 2010 sprejela Nacionalni program finančnega izobraževanja. Cilj omenjenega programa je vplivati na vse sestavine finančne sposobnosti posameznika. Finančno sposoben je tisti posameznik, ki zna voditi osebne oziroma družinske finance, je sposoben vnaprej načrtovati in sprejemati odločitve, povezane s finančnimi produkti in storitvami ter spremljati novosti na finančnem trgu.
V Novi KBM opažajo, da se je finančna pismenost v preteklih letih precej izboljšala na področju oblik naložb na kapitalskih trgih, ki jih stranke spoznavajo s pomočjo njihovih strokovnjakov. "Sicer pri nekaterih ljudeh občasno opažamo nerealno presojo njihove kreditne sposobnosti, pri investiranju posamezne stranke slabo ocenijo svoj odnos do tveganj in imajo pretirana pričakovanja visokih donosov. Premalo se zavedajo, da visoke donose prinašajo visoko tvegane naložbe, žal pa te lahko prinesejo tudi velike izgube," pravijo v banki.
Prostor za izboljšave je še veliko
V Združenju bank Slovenije menijo, da bi bilo moč finančno pismenost prebivalstva še dvigniti, če bi bilo delovanje institucij, ki so pristojne za to področje, bolj usklajeno. Eden od načinov, kako bi lahko izboljšali finančno pismenost prebivalstva, je vključitev tega področja v izobraževalne programe osnovnih in srednjih šol na način, da bi ti sledili hitrim spremembam, ki smo jim priča na finančnem in gospodarskem področju.
Da je prostora za izboljšave še veliko, se strinjajo tudi v Novi KBM. Poleg omenjene raziskave OECD opozarjajo tudi na raziskavo družbe Valicon Finančna pismenost odraslih v Sloveniji (2019), ki je ugotovila, da velik delež Slovencev še vedno ne pozna osnovnih finančnih produktov. "V starostni skupini med 55 in 65 let zgolj 6 % vprašanih meni, da je njihovo finančno znanje visoko, le 12 % pa jih prebira drobni tisk ob sklepanju finančnih oziroma zavarovalniških produktov. Starostna skupina med 25 in 34 leti najmanj pozorno spremlja svoje finančno stanje. Dobra tretjina (33 %) vprašanih denar hrani doma - ta delež je največji v starostni skupini 18 – 24 let, kjer kar 68 % vprašanih hrani denar doma. V sklade, delnice in depozite največ (21 %) vprašanih vlaga v starostni skupini med 55 in 64 leti," navajajo.
Institucije, ki se vsaka na svojem področju delovanja ukvarjajo s finančno pismenostjo pri nas, so ministrstvo za finance, Banka Slovenije, Zavod za šolstvo, Center za poklicno izobraževanje, Zveza potrošnikov Slovenije, Ljubljanska borza, Predstavništvo Evropske komisije in drugi.
Osnove, brez katerih ne gre
Posamezniki morajo poznati vsaj osnovne bančne produkte. Valiconova raziskava je pokazala, da 17 odstotkov slovenskih anketirancev ne ve, kaj je depozit, 10 odstotkov jih ne ve, kaj so vzajemni skladi, 9 odstotkov jih ne ve, kaj je potrošniški kredit, 7 odstotkov pa jih ne ve, kaj so delnice ali obveznice.
"Da se strankam tudi na tem področju čim bolj približamo, smo v Novi KBM našo ponudbo v preteklih letih karseda poenostavili, prav tako smo občutno skrajšali postopke in načine odobravanja najbolj uporabljanih produktov. Skrbimo tudi za to, da so jim na voljo celovite informacije o vseh produktih," načine, kako stopajo naproti strankam, naštejejo v banki. Strankam so na voljo tudi njihovi strokovnjaki, tudi na področju investicijskega bančništva in vzajemnih skladov. "Sodelovanje z našimi strokovnjaki pri investiranju omogoča strokovno podporo, celovit in strateški pristop, prispeva pa lahko tudi k zmanjšanju tveganj. V banki strankam podamo vse informacije, ki jih potrebujejo pri odločanju za naložbe v finančne instrumente. Naši strokovnjaki, ki so specializirani za področje investicijskega bančništva, lahko stranki predstavijo temeljna načela investiranja, pomagajo ji najti informacije, ki so pomembne pri odločanju o naložbah, končno odločitev pa sprejme stranka sama."
"Načela, ki bi jim moral slediti vsak, ki želi nalagati na kapitalske trge:
1. naložbe v finančne instrumente je treba razpršiti,
2. na finančne trge nalagamo samo sredstva, ki jih dolgoročno ne potrebujemo,
3. za doseganje zastavljenih ciljev je potreben zadostni čas, praviloma pet let ali več."
Nova KBM
Skrbeti je treba za izobraževanje
Združenje bank Slovenije pripravlja vrsto izobraževalnih aktivnosti za osnovne in srednje šole. V šolah poteka Evropski denarni kviz, s katerim mladim na prijazen način približajo finančne pojme. Zanimanje za kviz je čedalje večje, pravijo. Letos je na finanlnem tekmovanju sodelovalo 55 predstavnikov iz 28 evropskih držav. Slovenijo sta letos zastopala učenca Nejc Škantar in Lan Potočnik iz Osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja iz Bleda, ki sta zasedla odlično 15. in 26. mesto.
Za izobraževanje skrbijo tudi banke. Število ljudi, ki uporabljajo spletno in mobilno bančništvo, se stalno povečuje, dodaten zagon pa je takšnemu načinu poslovanja dala epidemija covida-19. Za določen del prebivalstva je takšen način poslovanja izziv. Banke zato delajo na tem, da te storitve približajo tudi njim, v Novi KBM so tako zanje pripravili posebno zloženko, ki jim je v pomoč na začetku uporabe spletne in mobilne banke. Za stranke so na spletni strani pripravili vrsto informacij o bančnih produktih, storitvah in poteh. Na enem mestu so zbrali povezave do ključnih vsebin na temo finančnega in digitalnega opismenjevanja (poznavanje bančnih produktov, odgovorno kreditiranje, preudarno investiranje, varno poslovanje in digitalna pismenost).
Na voljo so tudi orodja in pripomočki, kot so spletni kalkulatorji za izračun kreditov in varčevanj, tečajnice, "mala šola" obrestnih mer, naložbeni vodnik in drugi, ki lahko pomagajo pri izbiri primernega finančnega produkta. Za potrebe obveščanja strank pripravljajo tudi posebne dogodke, na katerih med drugim predstavijo možnosti in pomen naložb v finančne instrumente.
V Novi KBM, ... v Novi KBM..! Lepo vas prosim! Nova KBM razlaga o kompetencah naložb? To je tista KBM, …