Francka A., Jože B. in Tina C. se bodo oktobra odpravili na lokalne volitve. Predtem bodo temeljito proučili 200 strani dolg proračun občine X (pri tem naredili primerjavo s tistimi pred letom 2006), podjetje Z jim bo pripravilo več deset strani dolg kliping člankov iz različnih slovenskih medijev o njihovi občini, nato pa si bodo vzeli teden ali dva za premislek. Narobe. V resnici bodo naredili takole ...

Sprehod. Francka A. se bo sprehodila skozi Ljubljano. Startala bo na Špici, prečila Breg in se mimo Tromostovja podala na Mesarski most. Zoran Janković je pravkar dobil njen glas. Jože B. se bo v soboto dopoldne podal v Kranj. Pričakali ga bodo nedokončano poslopje nekdanje veleblagovnice Globus, na drugi strani lepo tlakovan vhod v mesto z zadnje strani prihodnje knjižnice in gradbišča nastajajočih krožnih križišč. No, pa vendar je brezplačno parkiral pred občino! Jože B. bo še malo premislil. Tako ali tako Damijan Perne ne kandidira več. Tina C. je polnoletna dijakinja, ki bi si v Celju le želela tako poceni mesečno vozovnico, kot jo imajo njeni koprski kolegi. Kaj pomenijo zadolževanje, evropska sredstva ali vodarina, je v tem obdobju pravzaprav še ne zanima.

Pa ne gre za to, da bi bili ljudje nespametni ali premalo izobraženi. Zanima jih, kdo jim ni podražil odvoza smeti, kdo jim je zagotovil mesto v vrtcu in zgradil stadion. Župani pa imajo vsakič znova štiri leta časa, da zadovoljijo čim več takšnih skupin.