Danes v Sloveniji obeležujemo 40. obletnico prve presaditve ledvice in prve kronične hemodialize. Od leta 1970 so pri nas uspešno presadili 862 ledvic. Na splošno število presaditev ledvic v razvitem svetu stagnira. Prof. dr. Aljoša Kandus iz ljubljanskega kliničnega centra glavni vzrok vidi v pomanjkanju darovalcev. "Zelo verjetno je, da bi se naše sedanje zelo dobro preživetje transplantiranih ledvic in prejemnikov poslabšalo in približalo preživetju v Evrotransplantu (ET), če bi povečali število čakajočih z večjo permisivnostjo vključevanja na seznam," pojasnjuje.

Z njim se ne strinja prim. Danica Avsec, direktorica Zavoda Transplant. Kot pravi, je Slovenija nad evropskim povprečjem, kar se tiče uspešnosti preživelih organov, a je treba povečati tudi število bolnikov na seznamih. Na vprašanje, zakaj so čakalni seznami trenutno premajhni, odgovarja, da gre za kompleksen sistem. "Stvar klime, spodbude, ki jo bo treba iz kliničnih krogov dati bolnikom, da se začnejo zavedati, da so rezultati dobri," dodaja.

Avščeva opozarja, da je v življenju pomembna kakovost, pa tudi dostopnost. "Ne moremo se iti neke ekskluzivne medicine in za peščico ljudi. Seveda stremimo k odličnim rezultatom, a tudi k večji kvantiteti v obojem," opisuje po njenih besedah glavno nalogo. "To je naša naloga. Ne na račun kakovosti, na račun ustreznih pristopov."

Manj presajenih organov kot v ET
Prva presaditev pri nas je bila opravljena leta 1970. Leta 1998 je bila vzpostavljena nacionalna transplantacijska mreža, ki se je leta 2000 vključila v Evrotransplant (ET). Z vključitvijo vanj je Slovenija lahko začela medsedbojno izmenjavo organov umrlih darovalcev, kar prinaša več prednosti. "Imunološka skladnost med darovalcem in prejemnikom je v zadnjem desetletju boljša kot pred letom 2000," je zapisal Kandus. "Skrajšal se je čas čakanja do transplantacije. Približno polovica bolnikov na presaditev čaka manj kot leto dni."

Kratek čas čakanja na presaditev Mojca Lorenčič iz Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije ocenjuje kot posledico kratke čakalne liste, saj je trenutno darovanih ledvic glede na število čakajočih bolnikov dovolj. Lorenčičeva ocenjuje, da je premalo bolnikov na čakalni listi. "Vedeti je treba tudi, da so rezultati zdravljenja s presaditvijo ledvice v Sloveniji odlični; zato bi si želeli, da bi bilo na čakalni listi čim več bolnikov, saj bi bilo s tem več bolnikov presajenih in torej več bolnikov deležnih tega zelo kakovostnega zdravljenja," poudarja Lorenčičeva.

Med bolniki s kronično odpovedjo ledvic jih ima v Sloveniji četrtina presajeno ledvico, kar je manj kot v Avstriji, kjer ima presajeno ledvico skoraj polovica teh bolnikov. Leta 2009 je 43 ledvičnih bolnikov dobilo novo ledvico, kar Slovenijo uvršča na 15. mesto med 34 državami, kar je tri mesta niže kot leta 2008. Po podatkih Sveta Evrope je najuspešnejša Španija, kjer je 34,35 darovalcev organov na milijon prebivalcev, kažejo podatki Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije.

Po številu presajenih ledvic je Slovenija še nižje na lestvici, na 23. mestu. Presadili smo 21,5 ledvice na milijon prebivalcev, najuspešnejša Portugalska pa kar 50,09 ledvice na milijon prebivalcev.

Težave na drugih področjih
"Ledvični bolniki imamo v Sloveniji na voljo kakovostno zdravljenje z dializo in presaditvijo ledvice, če se bolnik odloči za to možnost," pravi Lorenčičeva. Večje težave imajo bolniki pri iskanju zaposlitve, saj predvsem mladi dializni in transplantirani bolniki, ki se pred odpovedjo ledvic niso uspeli zaposliti, le s težavo najdejo zaposlitev.