Slovenija je konec januarja končno pričakala obilnejšo pošiljko s snegom, ki je marsikdo ni bil vesel. Posebej tisti, ki si morajo z dvorišča sami odmetati sneg. Če jih je večina sama prijela za lopato, je najbrž marsikdo pomislil na to, da bi koga najel, bodisi zaradi zdravstvenih ovir, lenobe ali pa enostavno zaradi pomanjkanja časa. Razlog za takšno odločitev niti ni pomemben. 

Slovenija "Na začetku sem plačeval 65 evrov, zdaj že skoraj devetdeset"

V primeru, da se vas za čiščenje snega okoli vašega doma ne usmili nihče izmed bližnjih družinskih članov ali sosedov, lahko to povsem legalno prepustite nekomu, ki si želi dodatnega zaslužka. Če so tovrstna kratkotrajna dela včasih posredovali na študentskih servisih po principu "kdor prej pride, prvi melje", od leta 2015 to ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), na podlagi katerega je bil sprejet Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu. 

Foto: Pexels košenje, kosilnica, hlače, poletje, vrt Osebno dopolnilno delo (ODD) je v zakonu opredeljeno kot izjema od dela na črno in je omejeno tako v obsegu oziroma pogostosti opravljanja kot tudi v višini dohodka. Deluje po sistemu t. i. vrednotnic oziroma vavčerjev, ki izvajalcem del prinašajo pravice iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. 

Naročnik storitve, ki želi najeti izvajalca, ki bi mu denimo očistil sneg z dvorišča ali pokosil zelenico, lahko na Ajpesu pregleda seznam izvajalcev, izbere primerno osebo, se z njo dogovori o pogojih dela, terminu in ceni ter na upravni enoti kupi vrednotnico oz. vavčer.

Ta je od lanskega leta določena v višini 11,79 evra, in sicer:

- 9,17 evra za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (izračun je narejen tako, da ena vrednotnica predstavlja približno dan pokojninske dobe) in

- 2,62 evra za zdravstveno zavarovanje (višina je sorazmerna razmerju višine prispevkov za ZPIZ (24,35 %) in prispevkov za ZZ (6,36 %), ki prinašajo po vsebini enak obseg pravic, kot jih prinaša vrednotnica).

V primeru, ko posameznik večkrat na mesec čisti pri istem naročniku, naročnik kupi eno vrednotnico. Če pa posameznik večkrat na mesec čisti pri različnih naročnikih, mora vsak naročnik zanj kupiti novo vrednotnico. V primerih ODD, ko je zavezanec za nakup vrednotnice izvajalec del sam, kupi vrednotnico za koledarski mesec, ko delo opravlja. Za storitev mora nato izvajalec dela izdati račun in davčni upravi mesečno poročati o prihodkih.

Vpis na seznam izvajalcev osebnega dopolnilnega dela (ODD) in vodenje administracije – od izdajanja računov do poročanja Fursu – od izvajalcev del zahteva precej dela, podobno kot če bi imeli s. p., zato n Foto: Profimedia varuška e čudi, da je seznam izvajalcev del zato relativno kratek. Po podatkih na Ajpesovi spletni strani ima tovrstno obliko dela prijavljeno 7327 posameznikov (op. a. nekaj let nazaj jih je imelo 9000), pri čemer jih 1088 nudi občasno pomoč v gospodinjstvu, pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe in za vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin.

Na seznam se je mogoče dodati osebno na najbližji upravni enoti ali preko Ajpesove spletne strani, potrebno je navesti davčno številko in kontaktne podatke ter navesti dela, ki jih želiš opravljati.

Na ta način se izvajalec storitve uvrsti na javno dostopen seznam izvajalcev in lahko prejme vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime.

Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik samostojno opravlja dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, občasno pomaga pri kmetijskih delih, varuje otroke oz. starejše, občasno nudi inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti, prevaja ali lektorira in drugo. 

Prav tako se za osebno dopolnilno delo šteje tudi, kadar posameznik osebno sam izdeluje, prodaja in prikazuje izdelovanje rokodelskih izdelkov, izdelke popravlja, nabira in prodaja gozdne sadeže in podobno. Celoten seznam del, ki štejejo za osebno dopolnilno delo, lahko najdete TU.

Osebno dopolnilno delo lahko opravljajo le fizične osebe (zaposleni, brezposelni, upokojenci, dijaki, študentje, tujci ali osebe brez državljanstva) za druge fizične osebe. Ob tem pa doseženi prihodek iz te vrste dela v posameznem polletju koledarskega leta ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Sloveniji v preteklem koledarskem letu (nekaj čez 4000 evrov). 

Ljudje jih kličejo, pa jim ne smejo pomagati

Na e-Študentskem Servisu opažajo, da v praksi to pogosto ne poteka tako gladko kot na papirju. Posamezniki se nanje še vedno obračajo z željo za pomoč pri iskanju oseb, ki bi opravljale dela, kot so košenje trave in kidanje snega. Zaradi obstoječe zakonodaje pa jih morajo zavrniti. "Skladno z zakonodajo posamezniki pogosto nimajo prav veliko možnosti, kako taka dela opravljati. Servisi študentskih del za fizične osebe namreč ne smemo posredovati. Tako jim preostane le delo na vrednotnice. Zgodbe s terena kažejo, da se tovrstna dela pogosto opravlja na črno, brez ustreznih zakonskih podlag in s plačilom na roke," izkušnje z nami delijo na e-Študentskem Servisu.

Slovenija Velika novost pri plačevanju davkov

Zakonodajalcu zato predlagajo vzpostavitev možnosti, da se tovrstna dela posreduje prek posrednikov in se na ta način pobere obvezne davke in prispevke ter tovrstne delavce ustrezno zaščiti.

Pazite, lahko sledi globa!

Če opravljate osebno dopolnilno delo, ki ga niste ustrezno prijavili, ste navzkriž z zakonom. Nadzor nad tem opravlja Finančna uprava RS (FURS). Za opravljanje dela na črno s strani posameznika, pri čemer gre za t. i. šušmarje, zakon narekuje globo v višini od 1000 do 7000 evrov. Od 500 do 2.500 EUR pa se kaznujejo posamezniki, ki ponujajo ali oglašujejo dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno.

Na Fursu so nam dejali, da to redno nadzorujejo. V lanskem letu 2023 so opravili 1.071 nadzorov dela na črno, v okviru katerih se nadzira tudi delo na črno posameznikov. "Delež nadzorov s kršitvami je znašal 36 %. Z odločbo je bilo izrečenih 263 prepovedi opravljanja dejavnosti oz. dela na črno," nam razkrijejo na Fursu.  

dezurni@styria-media.si