Zaposleni v bolnišnici dr. Petra Držaja so v petek dobili sporočilo, v katerem je pisalo: "Operativna dejavnost na lokaciji bolnišnice dr. Petra Držaja preneha 31. julija. Oddelek intenzivne terapije se ukine 31. julija," je poročalo Delo. Zdravniki so zaradi ukinitve zdravljenja abdominalnih bolnikov (bolezni trebušne votline, rak debelega črevesa in proktologija) zaskrbljeni, saj gre po njihovih besedah za največjo in še edino javno ustanovo za proktološke bolnike v Sloveniji. Vsako leto v tej bolnišnici pregledajo več kot 15 tisoč bolnikov, več kot 2.500 jih operirajo, med njimi 200 rakavih in 600 nujnih. Zdravniki se z imeni niso želeli izpostaviti, ker naj bi jim vodstvo že v začetku julija grozilo, da bi lahko izgubili službo, če bodo govorili z novinarji.

UKC ne more prevzeti odgovornosti za varnost operacij

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana tako odločitev pojasnjujejo z argumenti, da je komisija tehničnih služb ugotovila, da operacijske dvorane v Šiški ne ustrezajo pogojem za delo. "V njih ne deluje prezračevanje, okna ne tesnijo, križajo se tudi čiste in nečiste poti. Ne moremo več prevzeti odgovornosti za varnost operacij, prav tako te pomanjkljivosti ne bi zdržale presoje akreditacije, ki jo bo imel UKC jeseni," je za časnik povedal Alojz Pleskovič, strokovni direktor kirurške klinike UKC.

Dodal je, da bodo bolnike odslej operirali v operacijskih dvoranah UKC in da bodo dodatne bolniške postelje dobili tako, da bodo preselili urologijo ter izselili zdravnike in sestre iz njihovih sob, za dodatne prostore pa se dogovarjajo tudi z onkološkim inštitutom. V vse to zaposleni v bolnišnici dr. Petra Držaja močno dvomijo, ker do zdaj UKC ni zagotovil ne operacijske dvorane niti dovolj postelj, bolniki z rakom pa morajo že zdaj čakati od dva do šest tednov, kar je na meji dopustnega.

Stavbo bi kar podrli

Kaj bo s stavbo bolnišnice v Šiški, ni jasno. Pleskovič trdi, da je po mnenju gradbene stroke 50 let staro stavbo racionalneje podreti kot sanirati, ker bi ta stala tri milijone evrov, medtem ko zaposleni v tej stavbi ocenjujejo, da bi stala le sto tisočakov. Pleskovič je ob tem za Delo zanikal, da naj bi se za nakup stavbe zanimal zasebni Medicor.

Zaposleni v omenjeni bolnišnici sicer Pleskoviču očitajo, da več let ni skrbel za sanacijo stavbe, čeprav so ga na to opozarjali. Časnik pa ob tem izpostavlja še, da je tehnične pomanjkljivosti v bolnišnici ugotavljal Pleskovičev brat, ki je zaposlen v tehničnih službah UKC. Strokovni direktor kirurške klinike je to zanikal in dejal, da so bili za to zadolženi drugi.