“Ni nevarnosti, da bi se moral kdorkoli od najemnikov zaradi tega izseliti iz stanovanja,” je kljub predlogu za stečaj Vegrada – AM prepičana Jožka Hegler, direktorica Javnega stanovanjskega sklada (JSS) Mestne občine Ljubljana (MOL). JSS MOL, MOL in republiški stanovanjski sklad so v Celovških dvorih kupili 426 od 833 stanovanj.

“Situacija je zapletena”
Vegrad – AM, ki je “vnuk” Vegrada, je bil investitor Celovških dvorov. “Ker smo pravne posle z njim sklenili pred več kot enim letom, ni nikakršnih razlogov za njihovo izpodbojnost,” pravi je povedala Heglerjeva in dodaja, da vloga za stečaj nujno še ne pomeni nujno, da bo stečaj uveden, čeprav je velika verjetnost, da bo do njega prišlo. Zato tudi priznava: “Gre za zelo zapleteno situacijo, o kateri imajo različni pravniki različna mnenja. Treba bo počakati, kaj se bo zgodilo, mi pa bomo nad tem bedeli in reagirali na vse, kar bo potrebno.”

V rokah stečajnega upravitelja
Sicer pa kupce stanovanj varuje zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb, ki so ga sprejeli po aferi Zbiljski gaj, pravi Lojze Ude z ljubljanske pravne fakultete. Stečajni upravitelj Tomaž Kos dodaja, da bodo imeli najmanj težav tisti, ki so plačali celotno kupnino. “Stanovanje se v tem primeru prepiše na kupca. Če pa so kupci dali le aro ali del kupnine, je več možnosti in o njih odloča stečajni upravitelj,” razloži Kos. Ena od možnosti je, da se sklicujejo na neizpolnjeno dvostransko pogodbo, a bodo lahko imeli kar precej težav. “Načeloma se pri takih stvareh pomaga. Če je dal kupec aro, lahko doplača še razliko in dobi stanovanje, razen če ga stečajni upravitelj ne proda po bistveno višji ceni. Ampak vprašanje je, po kakšni ceni so jih prodajali prej in po kakšni jih bodo zdaj,” pravi Kos in dodaja, da če jih bodo po nižji, se bo kupcem morda izplačalo pustiti aro in stanovanje kupiti po novi, nižji ceni.