Pred petkovimi informativnimi dnevi, ko si bodo osnovnošolci lahko ogledali srednje, dijaki pa visoke šole, študentske organizacije predvsem v Ljubljani prebivalce opozarjajo na strpnost in razumevanje zaradi velikega števila mladih. Dijakom svetujejo, naj si pred odhodom natančno ogledajo zemljevide, poti mestnih avtobusov in razpored predavanj. Pomagali jim bodo tudi prostovoljci.

Največja skrb službe

“Dijake, ki se obrnejo na nas, najpogosteje skrbi, ali bodo na želeno študijsko smer sprejeti in kako postopati, če jim zmanjka točk za vpis na izbrani študij,” pravi Tanja Klavž iz Zavoda Študentska svetovalnica. Dijake prav tako teži, ali bo študij zanje prenaporen, kako se bodo med študijem preživljali, kako naj pridobijo štipendije in kje bodo lahko bivali. “Vedno pogosteje se pojavlja tudi skrb, ali jim bo izbrani študij po uspešnem zaključku omogočil izobrazbi primerno zaposlitev,” dodaja Klavževa.

Trije nasveti za bruce

V Študentski svetovalnici dijakom svetujejo, naj na informativnih dnevih pa tudi pozneje poskušajo od starejših kolegov in profesorjev pridobiti čim več informacij o študiju. Zlato pravilo študija je spremljanje rokov, od tistih za štipendije in subvencionirano bivanje do izpitnih datumov in rokov za oddajo seminarskih nalog. Klavževa opozarja še na informacije o tem, kako zamenjati študijski program, če študentu študij po prvi izbiri ne ustreza.

Vse manj vpisnih mest

Letos bo razpisanih dobrih dva tisoč vpisnih mest manj kot lani. Samo mariborska univerza je vpis oklestila za 12 odstotkov. Njihovi ljubljanski kolegi to na eni strani pripisujejo demografskim trendom, saj se generacije dijakov manjšajo, na drugi pa interesom mladih. Na primorski univerzi so zaradi tovrstnih trendov oblikovali strategijo, kako privabiti študente iz tujine. “Z razvojem novih interdisciplinarnih študijskih programov, ki se bodo v naslednjih letih deloma ali v celoti izvajali v angleškem jeziku, želimo povečati vpis tujih študentov,” pojasnjujejo.

Naravoslovje vs. družboslovje

Na ljubljanski univerzi pravijo, da je razmerje med študenti naravoslovja in študenti družboslovja še vedno približno enako. Dodajajo, da je spodbujanje vpisa na naravoslovje “dolgotrajen proces, odvisen od družinskega okolja, predhodnega šolanja in okolja, v katerem dijak živi”. Pravijo tudi, da neposredno financiranje na podlagi potreb po določenih poklicih (tako imenovano usmerjeno izobraževanje) ni sprejemljivo. “Nihče namreč ne zna dati zanesljivih napovedi o potrebah trga dela za desetletje vnaprej, kar bi bilo smiselno, saj izobraževanje skupaj s prakso traja toliko časa,” pojasnjujejo in dodajajo, da “zaposljivost ni edino poslanstvo visokega šolstva”. Na mariborski univerzi poskušajo vpis na naravoslovje spodbujati s projekti, kot sta Naj raziskovalec po mnenju gospodarstva in Noč raziskovalcev.

ABC informativni dnevi

Primorska univerza je za dijake pripravila poseben avtobusni prevoz, Slovenske železnice pa bodo za mlade pripravile zajtrk. V Ljubljani bo zanje skrbelo okoli 70 prostovoljcev, ki bodo dijake usmerjali do fakultet. Študentska organizacija Univerze (Šou) v Ljubljani je pripravila tudi knjižico z navodili, ki je dostopna na njeni spletni strani.