Medtem, ko smo pri nas lani prodali manj kot 200 povsem električnih vozil, večina jih je pristala v shemah deljenja avtomobilov, pa večina Slovencev še vedno prisega na dizelske avtomobile. Pri nas je razmerje med prodanim energentom dizelskega goriva in bencini 70:30 v korist nafte in to razmerje le še narašča.

Foto: Žurnal24 main Grega Prebil Medtem, ko drugje zapirajo mesta za stare dizle, pri nas omejujemo hitrost na avtocestah, da bi avtomobili manj onesnaževali ozračje z izpusti emisij škodljivih trdnih delcev PM10. Po novem bomo morali na avtocestah v zimskem obdobju v okolici štirih večjih mest namesto 130 km/h voziti 110 km/h. Za "smrdljivimi" tovornjaki, torej, za katere niti Evropska Unija niti Slovenija nista vzpostavili sistema nadzora nad izpolnjevanjem norm pri gospodarskih vozilih. 

Glavni urednik revije Kamion&Bus in inštruktor varne vožnje pri podjetju B&B Boštjan Paušer je tako opozoril: "Če želi država zmanjšati onesnaževanje okolja s strani vozil, potem bi bilo mnogo bolj smiselno vzpodbujati nakup sodobnih, okolju bolj prijaznih vozil in delno omejevati promet s starejšimi vozili nižjih Euro razredov, ki mnogo bolj onesnažujejo okolje."

Slovenci smo šprinterji, morali pa bi biti maratonci

V Sloveniji že res, da imamo visoke subvencije za popolnoma električna vozila (7.500 evrov) in tudi priključne hibride, nimamo pa drugih vzpodbud, ki na dolgi rok pomenijo prehod tudi fizičnih kupcev iz lastništva nad avtomobili z motorji na notranje zgorevanje na električne brezemisijske avtomobile. Subvencije so tek na kratke proge, država in mesta pa bi morala vzpostaviti pogoje za tek na maratonu.

Tako vse več mest v tujini uvaja v središčih ali na obrobju okoljevarstvene cone, kamor smejo le čistejša vozila. Vse več mest je najavilo zaprtje prometa za motorje z notranjim zgorevanjem. Norvežani so šli še korak dlje in napovedali, da bo od leta 2025 naprej možen zgolj še nakup električnega avtomobila. Ampak temelje za to so postavili že davno tega.

Pred Namo le z avtobusom

Prodaja avtomobilov, ki za pogon kombinirajo bencinske motorje na notranje zgorevanje in električne motorje in povsem električne avtomobile je zrasla s spremembo norveškega davčnega sistema. Njihov sistem temelji na količini izpusta emisij, ne na moči motorja. Za lastnike takšnih vozil so uvedli še številne druge ugodnosti, ne samo davčne. Vozniki električnih in hibridnih vozil uživajo brezplačno uporabo avtoceste, brezplačno javno parkiranje in brezplačen prevoz s trajektom. Vozijo lahko po pasovih rezerviranih za avtobuse. Vse to je v tej Skandinavski državi drago in ljudje so hitro ugotovili, da so, bolj kot zgolj ugodnejša nakupna cena avtomobila, pomembnejše druge ugodnosti, ki jim lajšajo vsakodnevno vožnjo in s katerimi privarčujejo dragoceni čas. Pri nas lahko, na primer, po Slovenski cesti pred Namo zapelje samo avtobus.

Norveški minister za okolje Vidar Helgesen je dejal, da je preobrat v razmišljanju ljudi dokaz, da politika "zelenega prevoza" učinkuje.  Norveška, država bogata z nafto, ima danes največ električnih avtomobilov na število prebivalcev. Pred kratkim so objavili, da električni in hibridni avtomobili predstavljajo že polovico novo registriranih vozil v državi. Lani so na Norveškem prodali 100 tisoči električni avtomobil.

Naši župani bi parkirali avtomobil na obrobju mesta

Kaj pa pri nas? Samo za primer poglejmo, kaj vozijo zasebno župani najbolj onesnaženih slovenskih mest? Ko smo jim poslali vprašanja, smo ugotovili, da imajo v večini 10 let in več stare dizelske avtomobile, ki bi jih morali v nekaterih evropskih prestolnicah že skoraj parkirati pred vstopom v mesto in se naprej na pot podati z vlakom ali avtobusom.