Doktorja kemije Michela Stephana, Libanonca s francoskim potnim listom, obtoženega napeljevanja k umoru, so tudi včeraj na ljubljansko okrožno sodišče privedli z vklenjenimi rokami in nogami, a so mu lisice pred začetkom obravnave sneli. Po postavi je droben, toda  najbolj obremenilna priča, 50-letni Ljubljančan Alen Kraljević, je poudarila, da je njegova moč v glavi, "izredno je inteligenten, med drugim zmore pisati tako z levo kot desno roko".

Foto: D. M. Michel Stephan

To marsikaj pove o razvitosti njegovih možganov, ki pa naj bi bili sposobni tudi morilskih načrtov – prav ti so ga privedli pred predsednico senata na okrožnem sodišču v Ljubljani Jasmino Ivančič.

Znebiti naj bi se hotel kronske priče

In to ne prvič. Zaradi napeljevanja k uboju bivšega kolega dr. Janeza Plavca na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, ki naj bi bi bil kriv, da mu niso podaljšali pogodbe o zaposlitvi, že prestaja osemletno zaporno kazen. Morilsko nalogo je takrat poveril iraškemu prosilcu za azil Aliju Hamzahu Rašidu, vendar ga je ta je izdal policistom. S tem naj bi postal naslednja Stephanova tarča, zavoljo česar mu zdaj sodijo.

Stephan naj bi se hotel Rašida znebiti še pred obsodbo zavoljo Plavca, saj je bil na sojenju kronska priča. V priporu na ljubljanski Povšetovi naj bi nagovarjal Kraljevića, s katerim si je delil sobo, da pregovori še enega pripornika, Mervana Šljivarja, naj poišče morilca od zunaj.

O tem je včeraj na dolgo in široko spregovoril Kraljević: "V priporu sem bil od januarja do decembra 2017, v drugi polovici leta je prišel Stephan. Najprej je bil v sobi z jetnikoma, ki sta ga ves čas trpinčila, zato si je želel stran. Se mi je kar malo smilil. Nazadnje so ga premestili v troposteljno sobo, kjer sem bil skupaj z nekim Romom, tudi v redu človekom. Ujela sva se, dal sem mu tudi nekaj svojih osebnih potrebščin, ki jih ni prinesel sabo."

Kontaktiral naj bi zunanje izvajalce

Stephan se je očitno v sobi dobro počutil in začel zaupati Kraljeviću: "Opazil je, da imam računalnik z internetom, ker sem bil povezan s policisti v zvezi z nekim drugim primerom, o katerem sem zbiral informacije, ne morem povedati, katerim. Vprašal me je, če mu dovolim na internet, in ker v tem nisem videl problema, sem pristal, rekel sem mu le, naj to zadrži zase."

Po Kraljevićevih besedah mu je čez čas razkril svoje težave: "Videl je, da se na sprehodih srečujem s Šljivarjem, in ko sem mu povedal, da je osumljen umora, je morda dobil idejo, kako se rešiti Rašida. Njegov načrt likvidacije naj bi jaz prenesel Šljivarju, ki naj bi kontaktiral 'zunanje izvajalce'."

Kraljević je bil že večkrat priča maščevalnim vzgibom sojetnikom, "a so se čez čas pomirili", Stephan pa naj bi postal naravnost obseden z Rašidom: "Postal je stalna tema najinih pogovorov in imel je vse bolj ekstremne zamisli. Z Mervarjem sva ga brez uspeha skušala prepričati, naj odstopi od vseh teh neumnosti. Zato sem kontaktiral policiste, s katerimi sem sodeloval na tisti svoji zadevi, in na njihovo pobudo začel zbirati podatke o Stephanu. Tudi zato, ker je bil vse več na mojem računalniku in sem prek aplikacije, ki sem jo namestil, da bi sledil njegovi komunikaciji, opazil, da je navezal stike z neko tretjo osebo."

Truplo naj bi posuli z umetnim gnojilom

Stephan, ki ga zagovarja odvetnik Gorazd Fišer, naj bi po Kraljevićevi izpovedi o Rašidu vedel praktično vse, tudi, da ima eden od njegovih dveh otrok deformirano nogo, zaradi česar ga redno vozijo na pediatrijo: "Po enem od načrtov naj bi se ga lotili prav pred otroško bolnišnico. Dejal sem mu, da menda ne vpričo otroka in žene, pa je odvrnil: 'V vsaki vojni je kolateralna škoda.' Če tam ne bi uspelo, naj bi šli nad Rašida, ko bi prišel na zaslišanje na sodišče, še ena ideja je bila, da bi mu v stanovanje spustili živčni strup sarin ali nekaj podobnega, za takšne snovi sem slišal prvič. Načrtoval je tudi, da bi ga pokopali v gozdu pri Šentvidu, ki ga je poznal, ker je tam živel, in truplo posuli z umetnim gnojilom."

Kot je nadaljeval Kraljević, naj bi se Stephan ponudil, da sam priskrbi orožje, če ga zunanji izvajalci ne morejo, menda pri nekih Egipčanih, ki imajo lokal blizu glavne železniške postaje: "Postavil sem ga na distanco, češ, kaj pa denar. Rekel je, da lahko takoj zagotovi 30.000 evrov, in nenazadnje sam poskrbi 'za tiste zunaj', tudi za predsednika okrožnega sodišča (Marjana Pogačnika, op.a.). O njem je vedel, kateri avto vozi in celo registrsko oznako. Do predsednika bi imela dostop njegova poznana oseba, ki po sodišču raznaša gradivo, in bi mu nastavila v pisarno neke strupene spojine. Vprašal sem ga, kaj bi imel od tega napada, pa me je zavrnil, naj se ne spuščam v stvari, ki jih ne razumem."

Pobil bi lahko pol Ljubljane

Pogačnik pa naj ne bi bil edina tarča. "Bilo je še nekaj drugih imen, večinoma povezanih z njegovo stroko, iz Kemijskega inštituta, tudi Krke in Leka," je med drugim še dejal Kraljević in dodal, da se je Stephan hvalil, da ima shranjenih toliko snovi, da bi lahko pobil "pol Ljubljane".

Včeraj bi morali pričati še Mervan Šljivar, ker pa se je zaslišanje Kraljevića močno zavleklo, ga bomo poslušali konec avgusta.