Mef je kot alkohol in tobak, ki sta najbolj razširjeni legalni drogi v Sloveniji. Ko sem raziskoval, kako prisoten je mefedron med mladimi, sem ugotovil, da ni razširjena le njegova uporaba, temveč tudi njegovo preprodajanje. Po pričanju nekaterih manjših dilerjev mefa sta v Ljubljani dva človeka, ki robo dobivata iz Velike Britanije, v celi Sloveniji pa naj bi jih bilo pet. Ti potem zalagajo manjše ribe, ki mef prodajajo naprej svojim prijateljem ali pa to sintetično legalno drogo ponujajo na plesiščih v določenih klubih. Najbolj naj bi bil prisoten v štirki in ne na Metelkovi, kot bi mnogi najprej pomislili, saj na zadnji prevladujejo subkulture, ki praviloma uporabljajo cenejše opojne substance. Sam sem se z mefom srečal na neki medijski zabavi, ko so ga vlekli kot za šalo – jaz, takrat očitno še neveden naivnež, pa sem mislil, da gre za kokain.

Časi se spreminjajo. In vsaka generacija ima svojo drogo. Ta tudi postane del subkulture. Spomnim se, ko je slovenska mladina pred okoli 12 leti popolnoma znorela za ekstaziji. Kariraste srajce, bulerje, travo in rock so takrat večinoma zamenjali platformaste buffalovke, bleščice, dude in techno. Nikoli ne bom pozabil, kako se je prijatelj iz enega v drugo prelevil dobesedno čez noč in začel redno obiskovati Ambasado Gavioli ter popolnoma zabredel v čvakanje iksov oziroma jemanje ekstazija. Droge so del najstniškega uporništva in del tega “čara” je to, da so prepovedane. V Sloveniji imamo že tako preveč težav z najbolj razširjeno legalno drogo, in ta je alkohol. Res potrebujemo še eno?