Obravnava zakona o dolgotrajni oskrbi se je začela v zelo napetem vzdušju, predvsem zaradi očitkov opozicije, da so zadnjo različico predloga sprejeli šele 24 ur pred začetkom razprave. “Zakon je praktično nastajal med obravnavo, poslanci koalicije in podporniki so glasovali kot roboti. To različico smo poslanci videli manj kot 24 ur pred današnjo sejo,” je  povedal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Napeto ozračje je nekoliko umiril predsednik DZ Igor Zorčič, ki je predlagal uro premora, da so se poslanci lahko seznanili z novimi dopolnili.  

Po letu 2025 posebno zavarovanje

Opozicija meni, da je zakon vsebinsko nedodelan ter da se način financiranja prelaga na naslednjo vlado. Več tukaj. 
Financiranje do leta 2025 bo zagotovljeno z obstoječimi sredstvi, ki bodo prenesena iz pokojninske in zdravstvene blagajne, preostanek pa bo kril državni proračun. V času do leta 2025 je predvideno sprejetje posebnega zakona o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025, ko naj bi za to najverjetneje plačevali posebno zavarovanje ali prispevek.

Sitar: Dolgotrajna oskrba mora biti javno financirana

"Dolgotrajna oskrba mora biti javno financirana, prispevek mora biti urejen solidarnostno. Izvajanje dolgotrajne oskrbe mora biti del javne službe," je poudaril poslanec Levice Primož Sitar. "Vladni predlog ne prinaša naštetega, ampak predstavlja diametralno nasprotje. Zakon predvideva prekarizacijo delovne sile, položaj starejših in drugih upravičencev se lahko na dolgi rok poslabša. Zakon ni bil usklajen z deležniki in ne odgovarja na vprašanja, koliko novih domov bomo dobili, koliko bo novih zaposlitev, za koliko starejših bo poskrbljeno."

"Odnos DeSUSa je pika na i!"

"Zakon ne rešuje nič, ker ga ne bo mogoče izvajati. Glavna pripomba je, da finančnih virov za izvajanje zakona ni. Zakaj novega prispevka ne uvajamo danes? Ker temu nasprotuje NSi. Prispevek ste vpeljali, niste pa povedali, koliko znaša. Pika na i je odnos Desusa, upokojenci zakonu nasprotujejo, poslanci pa glasujejo za sprejem," je povedala predsednica SAB Alenka Bratušek. 

Poklukar: Tudi tisti ostareli, ki so doma, bodo dobili pomoč

Na drugi strani minister za zdravje Janez Poklukar meni, da zakon jasno določa upravičence, pravice, načine koriščenja oskrbe, storitve, ki so vključene, zagotavljanje na domu in v instituciji ter primerljive pravice za primerljive potrebe ne glede na ekonomski status, pa tudi finančno razbremenitev uporabnikov, svojcev in lokalnih skupnosti. 

Ključne rešitve predlaganega zakona, ki jih je predstavil Poklukar, so enotna ocena upravičenosti, kar pomeni, da bodo osebe s primerljivimi potrebami dostopale do primerljivih pravic, upravičenec bo dolgotrajno oskrbo lahko koristil na domu ali v instituciji, prejel bo lahko finančno pomoč ali pa dobil družinskega pomočnika. 

Javne razprave o zadnjem osnutku ni bilo

"Ne morem sprejeti argumenta, da nekaj sprejmemo samo za to, da nekaj sprejmemo. Razočaran sem, da s sprejemom zakona hitimo," je povedal nepovezani poslanec Jurij Lep. Poslanec je opozoril tudi na to, da pri sprejemu zakona ni sodelovala zainteresirana javnost. 

"Na cedilu smo pustili tiste, ki niso v domovih"

"Zakon določa, da dobijo osebe, ki imajo primerljive potrebe, dobijo primerljivo storitev. Zagotavlja novo socialno varnost. Razširja reševanje problematike na celotno prebivalstvo," je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte. V domovih za ostarele je trenutno 23 tisoč oseb. "Kot družba smo slabo poskrbeli za tiste, ki imajo enake potrebe pa ostajajo doma, bodisi zaradi dolgih čakalnih dob, bodisi zato, ker ni sistema, da bi se njihove potrebe ovrednotile," je poudarila Forte. "Ta zakon ne naslavlja tega, da potrebujemo več postelj, ampak, da imamo veliko oseb, ki imajo enake probleme pa ne pridejo do take obravnave kot tisti v domovih za ostarele."

Židan: Leta 2025 bo potrebno zagotoviti 1,5 milijarde evrov

Strinjam se z državno sekretarko Alenko Forte, da ni dovolj jasno, da zakon ni namenjen povečanju števila postelj v domovih za starejše. Teh bi bilo dovolj, če bi ostali deli dolgotrajne oskrbe dobro funkcionirali," je povedal poslanec SD Dejan Židan. "Urediti je treba financiranje, da bodo domovi za starejše dosegli željen standard. Za funkcioniranje dolgotrajne oskrbe bo potrebnih 750 milijonov evrov, leta 2025 pa bo treba zagotoviti 1,5 milijarde evrov." 

"Iz sobe v domu jih ne bodo vrgli"

Na sobo v domu naj bi čakalo 12 tisoč ljudi, a kot je povedal državni sekretar Cveto Uršič, gre za nerealno število, ker so ljudje prijavljeni na več seznamih. Uršič se je odzval tudi na pomisleke poslancev opozicije, da bodo mnogi, ki zdaj bivajo v domovih za ostarele, izgubili možnost sofinanciranja. "Ponovno bodo ocenjeni, če bodo prišli v sistem, bodo dobili storitve dolgotrajne oskrbe, če pa ne, to ne pomeni, da jih bodo vrgli iz sobe v domu. Poglejmo, kaj piše v zakonu: 80 odstotkov postelj je namenjenih za dolgotrajno oskrbo, ostalo za ostale stanovalce. Ti bodo ostali v domu in bodo plačali samo hotelski del." 

"Oskrbovanci v domovih za starejše bodo po novem zakonu plačali manj. Namestitev in hrano bodo še naprej krili sami, zdravstvene storitve za zavod za zdravstveno zavarovanje. Socialne storitve, ki jih trenutno plačujejo oskrbovalci, pa bo sedaj kril zakon o dolgotrajni oskrbi, ta bo kril tudi del zdravstvenih storitev," je pojasnila Eva Irgl, SDS.
"Zakon ni idealen in ni popoln, je pa prvi korak, ki ga je treba narediti. Pravice se uvajajo postopno. Plačilo se bo takoj povišalo družinskim pomočnikom. Z začetkom leta 2023 se bo oskrbovancem v domovih za starejše znižalo plačilo," pa dodaja poslanka SMC Mojca Žnidaršič. 

 Za razpravo je predvidenih šest ur in pol.