Foto: Žurnal24 Andreja Basle (Foto: Anže Petkovšek) Farbanja, da bo država reševala finančni polom univerzijade, je konec. V Sloveniji smo mojstri v tem, kako lokalni interesi naštrikajo veliko najrazličnejših projektov “v skupno dobro”, pa za “promocijo vse Slovenije”, pa celo ogromne cone za “razvoj gospodarstva”, na katerih se potem pase veliko nekih parcialnih, pogosto zelo osebnih in zasebnih poslovnih interesov. V tej sprevrženi igri so “največji carji” tisti, ki jim uspe zgraditi dvorano, hotel ali kakšno drugo infrastrukturo z državnim denarjem, potem pa to po tihem, čez nekaj let, ko so luči javnosti že usmerjene drugam, postane vir zasebnega zaslužka. Če bi bil projekt zastavljen realno in učinkovito, bi letos na prizoriščih univerzijade tekla že testna tekmovanja, tako pa niso izbrane niti lokacije za nekatere objekte, mi slikovito oriše šef računskega sodišča Igor Šoltes. Že poleti je opozarjal, da je projekt zastavljen in voden povsem neučinkovito. O tem, kakšni bodo stroški, je obstajalo vsaj deset različic, določene postavke pa so poskočile tudi za 600 odstotkov, je razkrila revizija. A karavana je šla dalje. Do včeraj, ko je desna vlada desnemu županu v Maribor poslala sporočilo: Game over.*


Teš 6. A dejstvo je, da je mišice ob tako evidentnih zadevah pač lahko napenjati. Veliko težje bo tako učinkovito dati lekcijo energetskim lobijem. Tam je igra interesov še bolj neusmiljena. A tudi pri Tešu bo šlo za obračun s svojimi. Vse ključne odločitve in pogodbe so pripravljali, podpisovali ali pa jih nadzirali: Rotnik, Zagožen, Meh, Koletnik in tudi Vizjak.

* Konec igre