Miha Kordiš, kandidat za predsednika države in poslanec Levice, se je te dni znašel na tnalu zaradi svojega socialnega podjetja, v okviru katerega s prostovoljci na njivi prideluje zelenjavo. Vprašanje o tem so mu zastavili tako na TV Sloveniji kot na Pop TV.
Kordiš trdi, da posluje zakonito in da inšpekcija nepravilnosti ni odkrila. A dejstvo je, da je glavni namen socialnega podjetništva "zaposliti dolgotrajno brezposelne osebe in jih spodbuditi tako, da v okviru socialnega podjetništva samostojno ustvarjajo prihodke in poskrbijo za lastno preživetje", navaja vladni portal SPOT. Pogoj za ustanovitev socialnega podjetja pa je, da mora v prvem letu trajno zaposlovati najmanj enega delavca, nato pa najmanj dva.
Toda Kordiš od leta 2017, ko je podjetje NDP TOZD ustanovil, ni zaposlil niti ene osebe. Prav tako ljudje, ki zemljo obdelujejo, plačila ne dobijo. Plačani so v pridelkih.
Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP), ki je v trenutni obliki v veljavo stopil v začetku leta 2012, sicer določa, kako mora podjetje ravnati s presežki prihodkov, povračilom stroškov in podobno, a razen tega, kaj mora vsebovati akt o ustanovitvi socialnega podjetja, se števila zaposlenih ne dotika.
Gospodarski minister (trenutno to funkcijo opravlja Matjaž Han iz stranke SD) bi sicer lahko podjetju odvzel status, če bi ugotovil, da ne posluje v skladu z aktom o ustanovitvi oziroma posluje v nasprotju z načeli socialnega podjetništva - eno izmed teh je torej tudi zaposlovanje brezposelnih oseb - a tudi na tej točki zakon ne ponuja jasnih usmeritev. V 3. členu namreč določa, da so tovrstne združbe ustanovljene "z namenom trajnega opravljanja dejavnosti in so lahko ustanovljene z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, kar je tudi javni interes (opravljanje dejavnosti v javnem interesu)".
Zatakne se torej pri besedi "lahko" - očitno dejanski zakon ne veleva, da je to nujno.
A zakaj je Kordiš sploh ustanovil socialno podjetje, če v njem nikogar ne namerava zaposliti? Po njegovih besedah je želel zgolj pomagati tistim, ki nimajo prostora za pridelavo svoje hrane, kar je seveda hvale vredno. A to bi lahko storil tudi brez ustanovitve podjetja - skupnostna obdelava zemlje za lastne potrebe namreč ni prepovedana. V resnici je v Sloveniji že kar veliko primerov tovrstnih praks, kako se zadeve lotiti, pa si lahko preberete tudi v Priročniku za ureditev skupnostnega vrta, ki ga je v sodelovanju z drugimi strokovnjaki pripravilo društvo Focus.
V času delovanja je medtem Kordiševo socialno podjetje od ministrstva za kmetijstvo dobilo že več kot 8 tisočakov. Za kaj so jih porabili? Kordiš pravi, da za kmetijske pripomočke, semena in podobno. A če bi šlo zgolj za "skupnostni vrtiček", kot ga je opisal, ne za socialno podjetje (ponovno: katerega namen je zaposlitev brezposelnih oseb), teh sredstev ne bi prejeli.
Prav tako hiter pregled spletne strani NDP TOZD pokaže, da gre za povrh za spletno trgovino, kjer prodajajo ne le svoje izdelke, temveč recimo tudi kavo iz Kolumbije - mimogrede, kilogram stane 21,87 evra.
Kaj je torej narobe s socialnim podjetništvom in skupnostno obdelavo zemlje? Prav nič, a prvo ni nujno tudi drugo. In v Kordiševem primeru skoraj gotovo ni.
Zato, ko Levica voditeljici očita napad "zaradi njive", ob Kordiševih besedah položimo karte na mizo.
- "Mi imamo skupinsko njivo, kjer si kolektivno pridelujemo zelenjavo, ki jo porabljamo doma v svojih gospodinjstvih." Ne, vi imate socialno podjetje, katerega namen naj bi bil delati profit in zaposlovati dolgotrajno brezposelne osebe.
- "Presežke odprodajamo po prijateljskih vezah, medsosedskih vezeh in tako naprej." In tako naprej, vse do spletne trgovine.
- "Kar dobimo iz tega, nam pokriva stroške semen, sadik, protiinsektnih mrež in tako naprej." To, plus še nekaj subvencij ministrstva.
- "To ni nek biznis. Mi gradimo skupnost na tej njivi." Beri točko ena.
Idiotsko je iskati dlako v jajcu pri ljudeh, ki se poskušajo obnašati samooskrbno in si sami pridelujejo hrano..Kar so dobili …
ce bi bil podjetnik, bi rekli da se znajde in mu ploskali. /bruh
pac nisi razumela poante, nic hudega