Niti slovenska niti evropska zakonodaja ne obravnavata posebej plastičnih odpadkov, ti pa po oceni ljubljanske Snage znašajo približno polovico vse embalaže, ki jo občani zberejo ločeno – čeprav je mogoče iz plastenk izdelati nogavice, torbe, dežnike, iz embalaže pralnih praškov pa na primer koše za odpadke in cevi.

Evropa se posvetuje

Evropska komisija bo zato do 7. junija sprejemala predloge v okviru javnega posvetovanja na podlagi zelene knjige o evropski strategiji za plastične odpadke v okolju. Komisija ugotavlja, da v Evropski uniji (EU) več kot 50 odstotkov plastičnih odpadkov pristane na odlagališčih. Če bi delež recikliranja do leta 2020 zvišali na 70 odstotkov, bi lahko v EU ustvarili 162
tisoč novih delovnih mest.

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so o posvetovanju obvestili nekatere zbornice in občine, sami pa se bodo o morebitnem sodelovanju odločili po pregledu vsebine zelene knjige.

Reciklaža čez mejo

V Snagi ocenjujejo, da je tako imenovane PET embalaže (plastenke pijač) med vso embalažo okoli 12 odstotkov, plastike za ovoje hrane prav toliko, nekaj manj (sedem odstotkov) barvne folije, pihane embalaže (plastenke čistil, mehčalcev ...) pa pet odstotkov.

"Ti izdelki so primerni za reciklažo. Embalažo zberejo izvajalci javnih služb, jo predajo predelovalcem, ki jo najprej preberejo, nato iz nje izdelajo granulat, ta pa se v večini izvozi v tujino, manjši del pa se uporabi za nove izdelke v Sloveniji," pojasnjuje Marinka Vovk, direktorica Tehnološkega centra za aplikativno ekologijo EKO - TCE, v sklopu katerega delujejo centri ponovne uporabe. "Pri nas pa gre za neposredno uporabo izdelkov, ki bi pristali med odpadki, če jih ne bi izločili in usmerili v vnovično uporabo," pojasnjuje. Gre za zelo ekološko dejavnost, saj pri plastičnih stolih izvedejo le diagnostiko in čiščenje ter manjša popravila, nato pa gredo takoj v vnovično uporabo.