Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ) je predstavila rezultate februarske rezultate vprašanj o slovenski identiteti in zgodovini. Preverjali so, v kolikšni meri se prebivalci Slovenije čutijo pripadnike svojega naroda, države, občine, družine, poklica itd.

Zanimalo jih je tudi, katera je najpomembnejša osebnost v slovenski zgodovini, kako pomembni se jim zdijo posamezni zgodovinski dogodki ter katere naj bi bile tipične slovenske lastnosti – smo Slovenci delavni, pošteni, zavistni, strpni, inovativni, zaprti, odločni, tekmovalni, pogumni, solidarni?

Najbolj cenimo družino
Največji pomen pripisujemo pripadnosti družini, nato narodu, državi, poklicu, občini, regiji; sledi organizacija, v kateri smo zaposleni, pripadnost Evropi in nazadnje pripadnost političnemu prepričanju. Največjo pripadnost narodu čutijo tisti, ki imajo dohodek med 1.000 in 2.000 evrov, najmanjšo pa tisti brez dohodkov. Pripadnost narodu in državi narašča s starostjo.

Pripadnost poklicu se povečuje s starostjo in s stopnjo izobrazbe. Največjo pripadnost poklicu izražajo tisti, katerih dohodki so med 500 in 1.000 evri. Na Goriškem je, zanimivo, pripadnost državi nadpovprečno visoka glede na ostalo Slovenijo, podpovprečna pa je pripadnost družini.

Kdo je najpomembnejša osebnost?
Po vrsti si sledijo odgovori: Prešeren, Trubar, Ne vem, Tito, Kučan, Maister, Drnovšek; Janša in Avsenik imata, zanimivo, približno enak odstotek priljubljenosti. Na zadnjem, 19. mestu, je Kardelj. Prešerna so pogosteje izbirali starejši od 55 let, za Tita so se pogosteje odločale ženske, najnižje izobraženi in tisti brez dohodkov; za Kučana pa srednje izobraženi, vaščani ter tisti z visokimi dohodki.

Najpomembnejši dogodki in značilnosti
Za najpomembnejše dogodke so izbrali osamosvojitev, prve demokratične volitve in odpor proti okupatorju. Za Slovence so po našem mnenju značilne lastnosti dejavnost, tekmovalnost, solidarnost, zavist, inovativnost, najmanj pa strpnost.

Ravnanje Pahorja dvolično
Med aktualnimi vprašanji so ugotavljali, ali je predsednik vlade Pahor z vidika javnega mnenja ravnal pravilno ali dvolično, ko kljub pozivu računskega sodišča ni zamenjal ministra Franca Križaniča. 78 % anketiranih meni, da je ravnal dvolično; 10 %, da pravilno, 12 % pa je neopredeljenih. Ženskam se zdi Pahorjevo ravnanje bolj dvolično kot moškim.