“Ko sem še imel stanovanje in sem šel v parku mimo ljudi, ki so pili in spali na klopeh, sem se vprašal, kako je to mogoče. Nisem razumel. Zdaj pa sem sam na istem,” je svojo zgodbo razkril Adi, ki spi v Zavetišču za brezdomce Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote (VZD), ki ima v Plečnikovem podhodu odprt Dnevni center za brezdomce.

“Brez doma sem že štiri leta, v zavetišču pa dva meseca. Prej sem delal, a nisem dobil plačila in sem končal na cesti. Najtežje mi je, ker si zjutraj ne morem skuhati kave in pripraviti zajtrka,” je povedal in dodal, da se v Dnevni center za brezdomce VZD vrača zaradi hrane in družbe, saj so ljudje prijazni in mu pomagajo.

Zavrnili so dva na dan

Foto: Anže Petkovšek kolizej brezdomci V omenjenem zavetišču imajo za brezdomce sedem postelj, v Ljubljani jih je vse skupaj 95, brezdomcev pa po zadnjih ocenah okoli 600. To pomeni, da posteljo dobi vsak šesti, zato mnogi spijo na ulici, tudi v podhodu med Maximarketom in garažno hišo Kongresni trg.

“Že dve leti smo zasedeni vse leto, ne le pozimi. Zdaj na primer zaradi mraza ni takega navala, kot je bil, ko so začeli podirati Kolizej. Takrat smo morali zavrniti dva človeka na dan,” je pojasnila Elvira Delić, vodja Zavetišča za brezdomne uživalce nedovoljenih drog na Vošnjakovi ulici.

Težave z drogami in alkoholom ima večina brezdomcev. Tudi Sale, kot se je poimenoval eden od sogovornikov, je dejal, da je slišal veliko žalostnih zgodb, ki so se končale tragično, saj brezdomci alkohol mešajo s tabletami: “Tudi sam sem pil, ker te na ulici najprej navadijo na flašo.”

Štiri leta je spal v nekdanjem hotelu Bellevue, kjer ni bilo elektrike in gretja. Zdaj stanuje v nastanitvenem centru v dvoposteljni sobi, za kar plačuje 140 evrov. To si lahko privošči, ker si je s pomočjo Društva prostovoljcev VZD uredil socialno pomoč, prodaja pa tudi časopis Kralji ulice.

V ozadju nasilje, zlorabe ...

Vsak dan ima dva topla obroka, in kot je dodal, v Ljubljani nihče ne more biti lačen. Štiri zavetišča namreč vsak dan ponujajo obroke od zajtrka do večerje, poleg tega pa lahko brezdomci v zavetiščih in dnevnih centrih dobijo obleko, perejo perilo, v centru VZD pa zanje organizirajo delavnice in delovno rehabilitacijo.

“Gre za preprosta dela, ki jih lahko opravlja vsak. Prav tako poteka delovna rehabilitacija izven Ljubljane na Mirenskem gradu, kjer skupina brezdomcev pomaga pri delih na vrtu, urejanju okolice in drugih opravilih,” je povedala Simona Stegne, ki v Društvu prostovoljcev VZD skrbi za brezdomce.

V dnevni center jih vsak dan pride od 60 do 80: “V zadnjem času opažam, da je vse več stalnih, ki prihajajo na delavnice in pogovore, ker so dobili občutek varnosti in sprejetosti.” Tudi Sale je opazil, da se jih veliko vrača: “Ker smo lačni, želimo oprati perilo ali si zaželimo družbe.”

Stegnetova je še povedala, da je med brezdomci vse več mladih, starih tudi 18 let: “V ozadju njihovih zgodb je veliko nasilja, zlorab, razsutih družin.” Med brezdomci je več moških kot žensk.