Najnovejša Eurobarometrova raziskava je pokazala, da le 45 odstotkvo prebivalcev Unije svojim vladam zaupa, da ustrezno porabljajo denar EU, kar 41 odstotkov anketirancev glede tega izraža dvome, kar kaže na precejšnje razlike v stopnji zaupanja po EU.

Med vsemi državami je zaupanje v lastno vlado najnižje v Sloveniji (23%), sledita Slovaška (26%) in Madžarska (28%). Najvišje je v Luksemburgu (74%) in na Danskem (70%).

Stvari gredo v napačno smer

Dobra polovica (55 %) slovenskih anketirancev meni, da gredo stvari v Sloveniji na splošno v napačno smer. Na evropski ravni se Slovenija glede tega vidika uvršča na rep: enako nezadovoljni so Švedi, manj zadovoljni s splošnim razvojem dogodkov v lastni državi pa so le še na Poljskem in Madžarskem. Da gredo stvari v njihovi državi na splošno v pravo smer, je menilo le 14 % slovenskih anketirancev (medtem ko je ta delež v prvouvrščeni državi Portugalski znašal 45 %).

Bolj zadovoljni so slovenski anketiranci s trendom razvoja stvari v EU, saj jih 23 odstotkov meni, da gredo stvari v EU v pravo smer, 32 32 % meni, da gredo v napačno, s čimer slovenski anketiranci na ravni EU-27 zasedajo 19. mesto.

Zaskrbljujoče tudi glede cepljenja

Kot je pokazala javnomnenjska raziskava, so Slovenski anketiranci zelo nezadovoljni tudi z nacionalno strategijo cepljenja proti koronavirusu: le šest odstotkov vprašanih je zelo zadovoljnih s strategijo vlade, 25 odstotkov jih je dokaj zadovoljnih, medtem ko jih je 28 oziroma 38 odstotkov dokaj oziroma zelo nezadovoljnih z njeno strategijo. Manj zadovoljni z nacionalno strategijo cepljenja so bili na splošno le še na Slovaškem, medtem ko je bil delež vprašanih, ki sploh niso bili zadovoljni z nacionalno strategijo cepljenja, med slovenskimi anketiranci z 38 odstotkov najvišji na ravni EU-27.

To je državljanjska dolžnost

Slovenija se je na predzadnje mesto (za Bolgarijo) uvrstila tudi pri trditvi: Vsi bi se morali cepiti proti covidu-19, to je državljanska dolžnost. Z njo se namreč zelo strinja le 17 odstotkov (EU-27: 40 %), dokaj strinja pa se le 23 odstotkov slovenskih anketirancev (EU-27: 27 %). 37 % slovenskih anketirancev je navedlo, da se sploh ne strinjajo s to trditvijo, s čimer so na ravni EU-27 na prvem mestu (na ravni EU-27 se 17 % anketirancev sploh ni strinjalo s to trditvijo).

Na spletni strani Evropskega parlamenta, kjer raziskavo povzemajo, še navajajo, da se 40 kar odstotkov slovenskih anketirancev ne strinja s trditvijo, da koristi cepljenja proti covidu-19 na splošno prevladajo nad tveganji, povezani z njim (s to trditvijo so se v manjšem deležu strinjali le še anketiranci v Bolgariji, povprečje v EU-27: 22 %). Prav tako raziskava Eurobarometer razkriva pomanjkanje zaupanja: kar 68 % slovenskih anketirancev namreč ne verjame, da so slovenski javni organi dovolj transparentni glede cepiv proti covidu-19. Manj zaupanja v preglednost pristojnih glede cepiv so izrazili le še hrvaški anketiranci (73 % jih ne verjame, da so njihovi pristojni dovolj pregledni glede tega).

Evropsko digitalno potrdilo

S trditvijo Evropsko digitalno covidno potrdilo je najvarnejše sredstvo za prosto gibanje po Evropi med pandemijo so se slovenski anketiranci v evropskem povprečju najmanj strinjali (48 %), najbolj pa so se z njo strinjali portugalski (76 %), malteški (75 %) in italijanski (75 %) anketiranci.

Slovenija pa je zasedla zadnje mesto tudi pri vprašanju, ali bo nacionalna vlada sredstva evropskega instrumenta za okrevanje ustrezno porabila: kar 39 % slovenskih anketirancev (enako nezaupljivi so bili samo še madžarski anketiranci) jih v to sploh ne verjame. V prvouvrščenem Luksemburgu tega sploh ne verjame 6 % vprašanih, povprečno pa je ta odstotek v EU-27 znašal 17 %.