Na celjskem sejmišču bodo tudi letos poskrbeli za kulinarična razvajanja. 18. in 19. februarja v sejemski dvorani K pripravljajo 2. Festival hrane in pijače Kulinart ter 2. Festival kave Slovenija s partnerji iz Italije. Obeta se ponudba bogate slovenske kulinarične dediščine, šovi in degustacije ter največja ponudba za vse ljubitelje kave. Festivala lahko v soboto, 18.2., obiščete med 9. in 19. uro, v nedeljo, 19.2., pa med 9. in 17. uro. Vstop je prost!
Na 2. Festivalu kave Slovenija bo prisotnih več kot 30 ponudnikov in še več različnih blagovnih znamk kave ter vsega kar potrebujemo za njeno odlično pripravo. Obiskovalci bodo lahko izbirali med različnimi vrstami surove kave, ponudbo manjših pražarn in velikih blagovnih znamk kave ter se seznanili s posebnimi načini priprave kave. Posebni gosti na festivalu kave bodo tudi ponudniki čaja in pripomočkov za njegovo pripravo. Izbirati bo mogoče še med ponudbo kakava, vroče čokolade, keramičnih izdelkov za odlično postrežbo kave.
»Na svoj račun bodo prišli tako ljubitelji kave, da se spoznajo z osnovami dobre priprave kave, kot tudi profesionalci, gostinci in bariste,« je na novinarski konferenci poudarila vodja projekta Nina Ermenc Pangerl. Profesionalcem so predvsem namenjena aktualna predavanja, ki jih bodo na festivalu izvedli predstavniki tržaškega združenja proizvajalcev in trgovcev s kavo (Trieste Coffee Association), ki je partner festivala. Med drugim se bo mogoče podučiti kako čistiti opremo za ekspreso, kako kavo zanj mleti in kako ga pravilno skuhati. Govora bo o trendih na področju izbrane (Specialty) kave in od kod izvira izbrana zelena kava. Svoje izobraževalne module bo predstavila akademija Bazzara, udeležiti se bo mogoče predavanja o senzorični analizi espressa (vod v senzorično analizo, okus in arome espressa, degustacija espressa) in o italijanskem kapučinu (5 L kapučina, izbira mleka, tehnike penjenja, vlivanje mleka).
Priznani strokovnjak, dr. Božidar Jezernik, redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo Univerze v Ljubljani, bo predaval o kavi. Za svojo knjigo Kava je leta 2014 prejel mednarodno nagrado za kulinarično literaturo Gourmand. Gašper Trpin, barista, strokovnjak za pripravo in pokušino kave in eden prvih, ki so se v Sloveniji začeli ukvarjati z vprašanjem, kakšno kavo v lokalih ponudijo potrošniku, pa bo oba dneva izvajal delavnice za dijake gostinskih šol.
Omar in Kata iz butične pražarnice Escobar nam bosta razkrila, kaj je to Cupping (opazovanje in prepoznavanje okusov in arom v kuhani kavi). Kot pravita, bosta obiskovalce odpeljala na popotovanje po kavnih nasadih ter jih podučila o značilnostih kav z različnim geografskim poreklom ter o različnih kavnih mešanicah. Ob tem bodo izostrili svoj čut prepoznavanja razlik med kavami in njihovimi različnimi komponentami, kot so tekstura, sladkobe, prisotnost naravnih kislin, pookus ter uravnoteženost le-teh v skodelici kave. Brigita Spačaj pa bo obiskovalce sejmišča razveseljevala s kreativnim risanjem in slikanjem na kavo (latte art). Obiskovalcem sporoča, da so njeni pripomočki za risanje čopič, majhna in velika žlica, platno je kava. Riše portrete slavnih ljudi, popularne like iz risanih serij ter razne zanimivosti. Na festivalu pa bo mogoče izvedeti še vse o kakavu iz Venezuele.
Kulinart prinaša tradicionalne jedi na sodoben način
Na 2. festivalu hrane in pijače Kulinart se bo predstavilo več kot 70 ponudnikov, večinoma iz Slovenije, poskusiti pa bo mogoče tudi kulinarične dobrote mednarodne kuhinje (Italija, iz Hrvaške Slavonija, indijska kuhinja). Obiskovalci bodo lahko izbirali med različnimi mesninami, olji, siri in mlečnimi izdelki, v ponudbi bodo med in medeni izdelki, različne vrste moke in kruha, testenine, piškoti in druge sladke dobrote, čaji, sokovi, likerji, zelišča, različni izdelki iz čilija, marmelade, kompoti in druge domače vložnine. Predstavili se bodo vinarji, ponudniki piva in kmetije vseh slovenskih regij. V ponudbi bo unikatna uporabna keramika za vino in jedi, unikatni leseni izdelki, pladnji, krožniki, sklede in jedilni pribor.
Na Kulinartu bodo obiskovalci med drugim lahko spoznali blondno čokolado madžarskega podjetja chocoMe. Kot pojasnjujejo v podjetju, je vsem že zelo dobro poznanim temnim, mlečnim in belim čokoladam francosko čokoladno podjetje Valrhona v letu 2002 pripeljalo še četrti tip čokolade, poimenovano blondna čokolada. S svojo slamnato barvo se uvršča med mlečno in belo čokolado, katere okus nas spominja bolj na slednjo, izpopolnjeno s svojim karamelnim okusom. Slabše poznavanje blondne čokolade izhaja iz njenega prezapletenega postopka izdelave: karamelizirati sladkor brez, da bi zažgali mleko v prahu, lahko naredimo le z izredno strokovno usposobljenostjo, poudarjajo v podjetju.
Dogajanje na festivalu hrane in pijače bosta dopolnjevali KULINARTova kuhinja, kjer se bo kuhalo za majhne in velike gurmane, ter KULINARTova vinoteka in pivoteka z vodenimi degustacijami vina in piva. Za odrasle ljubitelje dobre hrane bosta kuhali znana televizijska kuharica Ana Žontar Kristanc in Katja Černjak, ljubiteljska kuharica, ki smo jo spoznali v prvi sezoni oddaje MasterChef Slovenija, kjer se ji je za las izmuznilo polfinale. Najmlajši obiskovalci, pa tudi njihovi starši, pa bodo zagotovi veseli kuharskega druženja z Emilijo Pavlič, kuharico in strokovnjakinjo za zdravo prehrano, avtorico nagrajenih kuharskih knjig za družine in otroke. Najmlajši obiskovalci festivala pa se bodo lahko zabavali tudi na velikih napihljivih igralih.
Statistični urad RS o kavi
Pitje kave je tudi po podatkih Statističnega urada RS (SURS) pomembne del življenja tudi za Slovenke in Slovence. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je član slovenskega gospodinjstva porabil v letu 2012 povprečno 3,5 kilograma kave (prave ali nadomestkov). Poraba kave se letno povečuje; v letu 2000 smo je namreč porabili povprečno 3,1 kilograma na člana slovenskega gospodinjstva.
Kot navaja SURS, podatki Evropske federacije za kavo (The European Coffee Federation, ECF) kažejo, da pridelajo na mednarodnem trgu največ kave v Braziliji, Vietnamu in Indoneziji. Države članice EU niso pridelovalke kave, ker nimajo naravnih pogojev za gojenje kave, pač pa spadajo med večje porabnice kave in posledično tudi med večje uvoznice kave.
Države članice EU so v letu 2015 uvozile za 14,3 milijarde EUR kave, od tega za 8,9 milijarde EUR iz držav nečlanic EU (Ekstrastat), 5,4 milijarde EUR pa iz držav članic EU (Intrastat).
V Slovenijo je bilo v letu 2015 uvoženih 12,6 milijona ton kave v vrednosti 45,5 milijona EUR.
Vrednostno največ kave smo uvozili iz Brazilije (34,6 % vrednosti vsega uvoza kave) in Italije (28,6 % vrednosti vsega uvoza kave). Precej kave smo uvozili še iz Kolumbije (8,2 % vrednosti vsega uvoza kave) in Indije (6,9 % vrednosti vsega uvoza kave). Vrednost uvoza kave se letno povečuje; v 2015 smo je uvozili vrednostno za 20,9 % več kot leto prej.