Splet. “Otroci hočejo biti priljubljeni in za to 'slavo' so se pripravljeni tudi razgaliti – dobesedno,” pravi kriminalist Cveto Kokalj s koprske policijske uprave, ki po šolah vodi delavnice o varni uporabi spleta. Mladi to jemljejo kot šalo, opozarja. Zanje šteje le število všečkov ali lajkov, ki jih prejmejo za posamezno objavo na spletnem družabnem omrežju, čeprav se vse skupaj lahko konča z zasmehovanjem ali izsiljevanjem. Tega pa se pogosto ne zavedajo. Sogovornik kot primer navaja omrežje Ask.fm, ki je priljubljeno že med osnovnošolci. Poleg vprašanj o zvezdnikih in najljubši hrani naletimo na pozive k slačenju, samozadovoljevanju, samopoškodovanju in celo k samomoru. “Čeprav imajo mladostniki možnost, da vprašanja ignorirajo, večinoma nanje odgovarjajo, tudi če gre za žaljenje in poseganje v njihovo intimnost,” izpostavlja.

Izguba nadzora

Raziskava Mladi na netu, ki so jo pred tremi leti izvedli na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani na vzorcu slabih 700 anketirancev, je pokazala, da je 43 odstotkov dečkov in 14 odstotkov deklic, starih od osem do 19 let, pošiljalo ali prejelo gole fotografije. Gre za tako imenovani seksting, trend pošiljanja spolno eksplicitnih vsebin prek mobilnih telefonov in spletnih družabnih omrežij, ki se v zadnjih letih še posebej povečuje. “Gotovo to ni le negativen pojav,” meni Ajda Petek, predstavnica točke ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje Safe.si. Po klasifikaciji omenjene raziskave je to tveganje, ki se lahko izide pozitivno ali negativno. “Gre za mladostniško raziskovanje spolnosti, telesa in medsebojnih odnosov. Če fotografije ne pridejo v javnost, se tako preizkušanje lahko konča brez slabih posledic. Problem je v tem, da ni nikakršnega jamstva, da oseba, ki je fotografijo prejela, gradiva ne bo razpošiljala naprej,” izpostavlja.

Pozorni na otroke

“Filtri in starševski nadzor lahko staršem pomagajo predvsem pri mlajših otrocih, pri najstnikih pa bolj kot blokiranje zanje potencialno neprimernih vsebin priporočamo pogovor,” je prepričana Petkova. “Tako kot otroka vprašamo, kako je bilo v šoli, ga je treba vprašati, kaj počne na spletu, s kom se tam druži ter kakšne fotografije in podatke objavlja,” poudarja sogovornica. “Dejstvo je, da otroci pogosto uporabljajo spletna družabna omrežja, kjer objavljajo marsikaj o sebi in svoji intimnosti. Pomembno je, da so starši pozorni, kaj otroci počnejo na spletu,” opozarja tudi Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi. Otroke je treba poučiti, naj svojih osebnih podatkov ali podrobnosti o sebi ne posredujejo na spletu ali družabnih omrežjih, kajti tako objavljeni podatki ne izginejo nikoli. Če gre za posnetke mladoletne osebe, je to tudi kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva.

Preberite še komentar: Koda 9 - Starši v bližini*