Nadzor nad gibanjem in zbiranjem ljudi ter prodajo izdelkov in izvajanjem storitev bodo tako med drugim lahko izvajal tudi inšpektorat za kmetijstvo, za nadzor proračuna, za jedrsko varnost, meroslovje in pomorstvo ter agencija za civilno letalstvo.

V 55. členu PKP7 je namreč določeno, da nadzor nad izvajanjem ukrepa iz prvega odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora iz svoje pristojnosti oziroma nalog in pooblastil policije, poleg Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, opravljajo tudi:

– Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,

– Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,

– Tržni inšpektorat Republike Slovenije,

– Finančna uprava Republike Slovenije,

– Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo,

– Inšpektorat Republike Slovenije za delo,

– Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport,

– Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije,

– Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve,

– Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor,

– Inšpektorat za javni sektor,

– Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo,

– Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– Urad Republike Slovenije za kemikalije,

– Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja,

– Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna,

– Uprava Republike Slovenije za pomorstvo,

– Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji,

– Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost,

– Urad Republike Slovenije za meroslovje,

– Uprava Republike Slovenije za informacijsko varnost,

– Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije,

– Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke,

– Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in

– Policija.

Doslej je veljalo, da nadzor nad odloki, ki temeljijo na 39. členu zakona o nalezljivih boleznih, izvaja zdravstveni inšpektorat, pri ukrepih, ki spadajo na področje drugih ministrstev, pa tudi inšpektorji za to področje (46.a člen). Pri izvajanju ukrepov je po 51. členu v okviru svojih pravic in dolžnosti sodelovala tudi Policija, zakon pa je pravico do sodelovanja dal tudi organom za zaščito in reševanje.

Ukrepi iz 39. člena zakona o nalezljivih boleznih so skoraj vsi veljavni omejitveni ukrepi, saj ta člen določa, da lahko vlada:

1.      določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo in za prihod iz teh držav;

2.      prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih;

3.      prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;

4.      omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov.

dezurni@zurnal24.si