Predlog novele financiranja šolstva, ki ga je danes potrdila vlada, določa, da bo država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa (jutranje varstvo, podaljšano bivanje ipd.) pa ne bi več financirala. Še naprej enako kot do zdaj, država ne bi financirala nadstandardnega programa.

Pikalo: Zasebne šole javno veljavnost pridobijo brez razširjenega programa

"Prav je, da zasebnim šolam stoodstotno financiramo obvezni minimum, ki je opredeljen v Zakonu o osnovni šoli," poudarja minister za šolstvo Jernej Pikalo.
Medtem, ko je za javne šole v zakonu opredeljen tako obvezni kot razširjeni program, za zasebne šole razširjeni program v zakonu ni opredeljen. "Glede na to, da Zakon o osnovni šoli ne opredeljuje razširjenega programa za zasebnike ter da je mogoče javno veljavnost zasebnega programa pridobiti brez opredelitve razširjenega programa, smo mnenja, da njegovo financiranje v zasebnih šolah ni upravičeno," je dejal Pikalo.

"V javnih šolah je že vse organizirano"

"Pomembno je, da vsakemu učencu financiramo tisti del, ki ga tudi zahtevamo, to je obvezni del izobrazbe," poudarja Pikalo. "Zasebne pobude ne omejujemo, menimo, da je prav, da ta je, lahko pa se vsaka država odloči, do katere mere bo to zasebno pobudo financirala in kaj bodo vstopni pogoji, da bo ta zasebna pobuda lahko financirana,"  dodaja Pikalo. "Vsak starš že ima mrežo javnih šol, kjer ima že vse organizirano. Ima pa vso pravico, da otroka vpiše v zasebno šolo, če to želi."

Nov sistem financiranja za zasebne šole bi ministrstvo uvedlo po šolskem letu 2019/2020. Za že vpisane in tiste, ki se bodo na zasebno šolo vpisali prihodnje leto pa bi ostalo 100-odstotno financiranje obveznega in 85-odstotno financiranje razširjenega dela javnega programa. "Za vse, ki so že vpisani, bomo dofinancirali do konca izobraževanja in bodo pod pogoji kot so se vpisali, dokončali izobraževanje," zagotavlja Pikalo. 

Na ministrstvu prepričani, da uresničujejo zahtevo ustavnega sodišča

Po prepričanju ministrstva za izobraževanje novela uresničuje odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol. Ustavno sodišče je namreč konec leta 2014 ugotovilo, da je zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja neustaven, ker je po njem javni program v zasebnih osnovnih šolah financiran le 85-odstotno. Državnemu zboru je zato naložilo, naj v enem letu neustavnost odpravi tako, da bo javni program v zasebnih šolah financiran v enaki višini kot v javnih osnovnih šolah, to je 100-odstotno.

Slovenija To so razlike med zasebno in javno šolo

Zasebne šole: dobili bomo še manj kot zdaj

Zasebne šole pa ob tem opozarjajo, da je predlog neustaven, saj da jim bo financiranje z zdajšnjih 85-odstotkov v celoti gledano zmanjšal na okoli 65-odstotkov.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport medtem zatrjujejo, da novela sledi odločbi ustavnega sodišča. Prepričani so namreč, da je ustavno sodišče v njej določilo, da je država dolžna financirati le obvezni del javnega programa.

Koalicija spet ni popolnoma enotna

Koalicija naj bi pred potrjevanjem na vladi predlog novele načeloma uskladila, kljub temu pa imajo v SMC in DeSUS še nekatere pomisleke. V DeSUS opozarjajo, da novela ne sme poslabšati obstoječih pravic financiranja zasebnega šolstva, v SMC pa bodo pozorni predvsem na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ. Premier Marjan Šarec je v sredo na vprašanje, ali je zadovoljen s predlogom, odgovoril le z besedami, da je pomembno, da uresničijo odločbo ustavnega sodišča. Pri tem se ni konkretno izrekel, ali predlog tudi dejansko uresničuje odločbo.

V opozicijskih SDS in NSi so prepričani, da je novela protiustavna.

Vlada je na današnji seji za obravnavo v DZ pripravila predloga novele zakona o gimnazijah in novele zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki se nanaša na samopravičevanje izostankov polnoletnih dijakov. Več preberite tukaj.

sprememba Dijaki si bodo opravičila pisali sami le, če bodo za to izrecno zahtevali