Na vrhu G20 zmeren optimizem

Foto: Žurnal24 Dvajseterica ministrov je morala treti trde orehe svetovnih gospodarskih težav.
Finančni ministri dvajseterice so pozdravili svetovno gospodarsko okrevanje, a pojavili so se tudi dvomi. Na tapeti tudi Grčija ter umikanje državnih pomoči.
Oglej si celoten članek

Ministri so na vrhu dvajseterice najpomembnejših držav v Washingtonu pozdravili okrevanje svetovnega gospodarstva, ki je po zadnjih podatkih močnejše od prvotnih napovedi, poroča Aljazeera.

To so pripisali predvsem skoraj petim milijardam dolarjev državnih pomoči, ki so jih države vbrizgale v svoja gospodarstva. V sporočilu za javnost pa so se zavzeli tudi za oblikovanje postopnega umika državnih pomoči, gre predvsem za poceni denar centralnih bank iz gospodarstva.

Dvom
Kljub navdušenju, pa je kanadski finančni minister Jim Flaherty opozoril, da je Mednarodni denarni sklad (MDS) izrazil skrb nad preuranjenim navdušenjem, s čimer se strinja tudi sam. MDS namreč skrbi, da so nekatere države preoptimistične glede uspeha okrevanja svojih gospodarstev. Gre zlasti za evropske države, ki bodo letos beležile le minimalno gospodarsko rast okoli enega odstotka.

Azija bo motor
Po napovedih bodo motor gospodarskega okrevanja po svetu zlasti razvijajoča gospodarstva, kot sta Indija in Kitajska, ki bodo v povprečju beležila okoli šestodstotno gospodarsko rast. Tu so poznavalci dogajanja izrazili skrb, povezano predvsem z dogajanjem v Evropi in še posebej v Grčiji.

Reševanje te sicer ni bilo na dnevnem redu, a je bilo dogajanje v državi vseeno predmet vroče debate. Udeleženci so v večini podprli predvideni 45 milijard evrov velik reševalni paket, ki bo po besedah evropskega finančnega komisarja Ollija Rehna končno obliko doživel do maja.

Nesoglasja o bančnem davku
Ministri so na konferenci pretresali tudi možnost, kako bi države dobile nazaj povrnjene stroške reševanja gospodarstev. Pri tem se niso uspeli dogovoriti o svetovnem davku na banke, saj med državami prihaja do jasnih razhajanj.

Na mizi sta bila sicer dva davčna predloga. S prvim naj bi države od bank dobile nazaj povrnjene stroške reševanja bank, z drugim pa bi tem preprečili preveliko poslovno tveganje.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.