Sloveniji bo do leta 2030 na voljo približno 12 milijard evrov evropskih sredstev – od tega nepovratnih približno 8,6 milijarde evrov, je na dogodku Komu bodo namenjene milijarde EU sredstev povedala državna sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Monika Kirbiš Rojs.
V okviru evropskega načrta za okrevanje in odpornost bo na voljo 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,2 milijarde evrov posojil. Slovenija bo počrpala vsa nepovratna sredstva, v prvi fazi pa so zaprosili le za okrog 700 milijonov evrov posojil, saj takrat pogoji zadolževanja niso bili še znani. Za povratna sredstva lahko kandidirajo tudi kasneje, najkasneje do avgusta 2023.
Slovenija še čaka na potrditev dokumenta, je pa po besedah državne sekretarke s komisijo usklajen. Zeleno luč pričakujejo okrog 20. julija.
Trenutno se končuje finančni okvir 2014–2020, začenja se novo programsko obdobje 2021–2027 Kot je na novinarski konferenci vlade pojasnil že minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač, je ostalo še nekaj več kot 1,4 milijarde evrov iz sedanjega večletnega proračuna EU 2014-2020, skupaj z nacionalno udeležbo pa skoraj 1,7 milijarde evrov. Iz večletnega proračuna EU 2021-2027 je Sloveniji na voljo nekaj več kot 3,3 milijarde evrov, z nacionalnim prispevkom pa skoraj 4,6 milijarde evrov. Tu je ob tem še skupno skoraj 400 milijonov evrov iz kohezijskega mehanizma ReactEU ter sredstva iz sklada za pravičen prehod, ob tem pa bo država skušala angažirati še zasebna sredstva.
Kirbiš Rojsova je včeraj obljubila, da bodo razpise za novo programsko obdobje 2021-2027 začeli objavljati prihodnje leto.
V okviru ReactEU največ sredstev za zdravstvo
Kot je pojasnila državna sekretarka, so v okviru pobude ReactEU sredstva razdelili na tretjine. Gospodarstvu je namenjenih 114 milijonov evrov, zdravstvu 118 milijonov evrov (negovalna bolnišnica Ljubljana, pljučni oddelek v Mariboru, UKC Ljubljana), izboljšanju bivalnih razmer v domovih za starejše pa 89 milijonov evrov. Slednje ni namenjeno novogradnjam, temveč izključno urejanju razmer v domovih za starejše za boljše bivalne razmere.
Dodatna sredstva so namenili tudi prenovi izobraževalnih procesov – 17 milijonov evrov.
Kaj prinaša Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost?
Skozi vse programe načrt zasleduje štiri osnovne cilje - pametna in trajnostna, zelena, odgovorna in digitalna Slovenija. Tretjino vseh sredstev bo namenjenih za gospodarstvo, evropska sredstva pa bodo izkoristili tudi za zdravstvo in zagotavljanje socialne varnosti. V programe so vpleteni izobraževanje, dolgotrajna oskrba, zdravstvo, demografski sklad ter debirokratizacija, ki je tudi sicer prioriteta vlade.
Pokojninsko reformo si obetajo šele leta 2025, je povedala državna sekretarka, v tem času so se namreč bolj posvečali drugim programom in reformam, težko pa bo tudi sprejeta v parlamentu, za to bo potrebna stabilna večina.
Vsi bi želeli nepovratna sredstva
Največ, nekaj več kot milijardo evrov so namenili za zeleni prehod. A dobršen del sredstev je povratnih. "Želimo povečati investicijski potencial in ta sredstva kombinirati, tudi v primeru občin. Želimo spremeniti logiko, da ljudje računajo samo na nepovratna sredstva," je pojasnila Kirbiš Rojsova. 45 odstotkov sredstev bo namenjenih za zagotavljanje čistega in varnega okolja, 29 odstotkov pa za trajnostno mobilnost.
Kot je dodala, bi bilo najbolj optimalno, da bi se povratna in nepovratna sredstva pri projektih kombinirala. Zaenkrat je to še najbolje uspelo na področju gospodarstva, tam ministrstvo za gospodarstvo spodbuja podjetja, da se odločajo za povratne vire, kar se tiče javnega sektorja, pa bodo takšno prakso skušali spodbuditi prav v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Ministrstvo za okolje in prostor je denimo za kanalizacijske in vodovodne sisteme ter za poplavno varnost načrtovalo polovico povratnih, polovico pa nepovratnih sredstev, a se teren temu upira, je povedala Monika Kirbiš Rojs. Na tem področju se zato želijo približati tujini, "kjer kombinacija obojih sredstev ni tako problematična za prijavitelje projektov kot v Sloveniji".
Sledi področje pametne in trajnostne Slovenije, za kar bodo namenili skupaj 749 milijonov evrov (nepovratnih sredstev 675 milijonov evrov, posojil pa 74 milijonov). Sredstva bodo namenjena raziskavam, razvoju in inovacijam, dvigu produktivnosti in vzpostavljanju prijaznega poslovnega okolja za investitorje, ukrepom na trgu dela, preoblikovanju slovenskega turizma ter investicijam v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine, krepitvi kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici, največ pa bo namenjeno povečanju učinkovitosti javnih institucij.
Za zdravstvo in socialo bo namenjenih 364 milijonov evrov (nepovratnih sredstev 245 milijonov evrov, posojil pa 119 milijonov).
Za digitalizacijo pa bo namenjenih 331 milijonov evrov. Vsa sredstva za ta namen so nepovratna.
Za koordinacijo bo zadolženo ministrstvo za finance
Za koordinacijo bo skrbelo ministrstvo za finance. To bo poleg tega pošiljalo zahtevke za plačila na Evropsko komisijo, redno poročalo in skrbelo za informiranje ter za obveščanje. Pri objavi razpisov pa bodo ministrstva suverena, je povedala državna sekretarka. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko bo delovala kot podporna služba za ministrstva.
Zaslužujem od 130 do 180 dolarjev na uro, tej službi sem se pridružil pred tremi meseci in v prvem mesecu …
SD že razlaga njihovo davčno reformo ob pomoči Cvikla še Damjana dobijo ker tudi on rabi denar za poplačilo kredita …
kaj pa vlaganja v elektro infrastrukturo?