"Skupni podatki o oddanih prodajnih mestih za prodajo sadja in zelenjave kažejo, da se vsako leto zmanjšajo približno za en odstotek letno," pravijo pri Javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice. Najbolj je najem prodajnih mest upadel na tržnici Bežigrad in tržnici Moste, medtem ko je upad na osrednji tržnici in tržnici Koseze minimalen.

Ali s tem upada tudi prodaja sadja in zelenjave na ljubljanskih tržnicah, ne morejo potrditi, saj podatka o količinah prodanega sadja in zelenjave po posameznih letih ne spremljajo. Prav tako ni podatkov o prodani zelenjavi in sadju v specializiranih trgovinah na drobno, a njihova količina zaradi širjenja velikih trgovcev zagotovo upada. 

Zakaj ni več lokalnega "Pri avtih znamo, pri hrani smo hipnotizirani s ceno"

"Segment tržnic in specializiranih trgovin na drobno, kot so sadno-zelenjavni butiki, je že od nekdaj relativno majhen segment," poudarja Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete. "Le odstotek do dva potrošnikov izjavlja, da sadje in zelenjavo prvenstveno kupuje v specializiranih trgovinah."

Kaos na tržnicah in upad trgovine na drobno

Poudarja, da vlada na področju prodaje in sadja na tržnicah velika zmeda, saj se pogosto mešata kategoriji proizvajalcev in prodajalcev. "Na tržnici najdemo prodajalce, ki prodajajo svoje proizvode, in običajne posrednike, ki kupujejo na veletržnicah," poudarja Kuhar. "Vprašanje je, ali se tega vsi zavedajo, poleg tega ni zadostne kontrole, ali je tisto, kar se prodaja kot lastna proizvodnja resnično tudi resnično pridelano doma."

Glede specializirane prodaje sadja in zelenjave opaža, da je ponudba v takih kioskih pogosto boljša kot v trgovskih centrih, a se ekonomsko slabše izide. "Če se omejimo na kioske, ki mešajo robo, tako da deloma uvažajo deloma kupujejo od domačih dobaviteljev, imamo v primeru prizadevnega prodajalca oz. lastnika praviloma bolj kakovostno zelenjavo in sadje," razlaga Kuhar. "Takih zelenjadarjev je kar nekaj, vendar njihova ekonomika zelo erodira, saj je slovenski potrošnik izrazito cenovno občutljiv in ga kakovost manj zanima."

Foto: Profimedia Sadje in zelenjava

Trgovci reklamirajo domače, pa je res?

Ker kažejo potrošniki veliko preferenco do lokalno pridelane zelenjave in sadja, to trgovci s pridom izkoriščajo in tudi zavajajo. "Ne moremo spregledati dejstva, da se trgovske verige pri komuniciranju s potrošniki velikokrat poslužujejo spornih praks," poudarja Kuhar.

Ena izmed takih je, da trgovina rekalmira, da prodaja sadje slovenskega dobavitelja. "Slovenski dobavitelj seveda pravilno deklarira, da sadje in zelenjavo uvaža," razlaga Kuhar. "Trgovec ne laže, ko izjavlja, da je blago pripeljal slovenski dobavitelj, čeprav je poreklo tuje, a v resnici gre za zelo plitvo in sramotno prakso."

Poudarja, da je tega pri sadju in zelenjavi relativno veliko, omenja pa tudi nekatere druge prakse, ki so prav tako zunaj etičnih meja oglaševanja. "Ena od aktualnih zadev na področju zaščitenih izdelkov je, da eden od trgovcev oglašuje rdečo ptujsko čebulo," razlaga Kuhar in dodaja, da je ime proizvoda zelo podobno ptujskemu lüku, ki ima evropsko oznako zaščitene višje kakovosti. "Na Ptuju imamo tako pridelovalce rdeče čebule, ki je dober slovenski proizvod, a nima nobene zveze z zaščiteno avtohtono sorto in načinom njene pridelave." 

Izbiramo cenejše proizvode

Cenovni moment je pri izbiri sadja in zelenjave pogosto odločujoč. "Ljudje imajo absolutno pravico določati svoje prioritete," pravi Kuhar. "Cena je seveda pomemben dejavnik, a je potrebno biti previden in se zavedati, da tudi pri hrani nižja cena praviloma pomeni nižjo kakovost."

Slovenija Katastrofalno leto za sadje

A potrošniki pri sadju in zelenjavi pogosto ne znajo dobro oceniti in ugotoviti, kakšna je razlika v kakovosti in posežejo po cenejših različicah, še zlasti, če je slabši izdelek zapakiran v privlačno embalažo. "Tisti, ki se na hrano bolje spoznamo, vidimo, da je razlika v kakovosti velika, zato je treba biti pozoren pri nakupovanju," razlaga Kuhar. "Zaradi nizke proizvodnje jabolk se recimo na trgu pojavljajo jabolka iz predprejšnje sezone, kar lahko preverimo, če pogledamo cenovno tablico."

Več sadja in zelenjave v samooskrbi

Spodbudni so sicer podatki, da se v Sloveniji domača pridelava sadja in zelenjave oz. samooskrba zadnja leta povečuje. "Če primerjamo zadnja tri leta s tremi leti pred desetimi leti, je pridelava zelenjave porasla za dobro tretjino," pravi Kuhar. "Nekaj od tega gre gotovo pripisati večjim komercialnim projektom ali investicijam, intenziviranju proizvornje obstoječih profesionalnih vrtnarjev, povečala pa se je tudi domača samopreskrbna pridelava."

Foto: Profimedia košara zelenjava

Za povečanje samooskrbe si prizadevajo tudi lokalne politike. Tako je npr. izboljšanje oskrbe prebivalcev Ljubljane s kakovostnim sadjem in zelenjavo eden od operativnih ciljev, ki so si jih postavili na mestni občini. Izven tržnih prostorov je za namen prodaje lokalnih kmetijskih pridelkov in izdelkov v Ljublani določenih devet lokacij, na katerih lahko pordajajo le kmetje z registrirano kmetijsko dejavnostjo. 

Pri Turizmu Ljubljana opozarjajo tudi na projekt Zelene nabavne verige, katerega cilj je bil hotelirjem in restavracijam v osrednji Sloveniji ponuditi možnost preproste, organizirane nabave 100-odstotno lokalno – kadar to ni mogoče, pa regionalno oziroma nacionalno pridelanih živil po ugodnih cenah. "Zajtrki iz lokalnih sestavin so na voljo v večini hotelov in hostlu Celica, tudi pri različnih gostinskih ponudnikih, kot so Gostilna na gradu, Bistro Ek in Zmajček Flo, vedno pogosteje pa so iz lokalnih sestavin v ljubljanskih hotelih in restavracijah tudi drugi obroki," navajajo pri Turizmu Ljubljana. 

dezurni@zurnal24.si