Vladi so pobudniki iz več okoljevarstvenih in drugih nevladnih organizacij (Eko krog, Umanotera, Civilna iniciativa Danes, Mladi za podnebno pravičnost, Smetumet, Inštitut 8. marec, povezanih v gibanju Za pitno vodo) med drugim danes v izjavi ob začetku zbiranja podpisov očitali, da so spremembe bile sprejete v skrajšani javni razpravi, debata pa je predlagana šele zdaj, ko je zakon že sprejet.  

O pobudnikih referenduma je okoljski minister Andrej Vizjak danes v izjavi za medije komentiral, da se izogibajo argumentirane javne razprave ter da so njihovi argumenti proti spremembam zakona vsebinsko prazni. Na razpravah v državnem zboru je bilo moč slišati argumentacijo s strani MOP, da se sredstva za vzdrževanje vodotokov povečujejo, s čimer bo tudi boljše poskrbljeno za poplavno varnost.

Spomnimo, novelo zakona so poslanci sprejeli konec marca po skrajšanem postopku kljub glasnim kritikam dela stroke in civilne družbe. Državni svet za tem ni uveljavil veto na predlagane spremembe. S posegom v 37. člen zakona se po oceni pobudnikov referenduma širi možnost posegov na vodna priobalna zemljišča, čemur vlada nasprotuje in trdi nasprotno.

Upravljanje voda Državni svet zavrnil veto na zakon o vodah

Po novem bi bilo na teh območjih mogoče graditi zgolj objekte v javni rabi, a nevladniki opozarjajo, da gre lahko tudi v tem primeru za zasebno lastnino. Tako bi lahko prišlo do omejevanja dostopa do vode - denimo v primeru izgradnje petzvezdičnega hotela bi lahko bil dostop v praksi pogojen s plačevanjem določenih storitev, so dodali.

"Ministrstvo, vlada in parlament želimo z novelo zakona o vodah dodatno zaščititi in varovati vodne vire, priobalni pas in biodiverziteto v priobalnem pasu. Zato se čudimo, da nam pobudniki referenduma očitajo, da prav tega ne delamo," je dejal Vizjak in pojasnil, da je danes sprejetih 54 uredb, ki ožijo priobalni pas in tam omogočajo gradnjo gospodarskih in zasebnih objektov.

Vizjak je povedal tudi, da bo gradnja lahko potekala zgolj pod, kot je zatrdil, ''relativno striktnimi pogoji'': da je gradnja skladna s prostorskim izvedbenim aktom občine ali države, da ne sme ogrožati erozijske in poplavne varnosti ali poslabševati stanja voda, biti pa mora tudi v skladu z načrtom upravljanja z vodami.

Pobudi za referendum o zakonu o vodah sta sicer dve, ob pobudnikih Za pitno vodo si za referendum prizadevajo tudi v gibanju Zdrava družba. Morebitni referendum bo sicer le en, pripadel pa bo tistemu pobudniku, ki bo prvi zbral zahtevanih 40.000 overjenih podpisov v 35 dneh.

Slovenija Novi ukrepi na Ministrstvu za okolje in prostor