Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja so v dogovoru o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016, ki je bil podpisan konec novembra lani, ohranili omejitev letnega dopusta na največ 35 dni v letu. 

PREBERITE ŠE:

• Za isto razdaljo v potnih stroških 140 evrov razlike

Ne glede na to imajo lahko nekateri javni uslužbenci dopusta tudi več. "V letu 2016 se lahko določi največ 15 dodatnih dni letnega dopusta za posebne pogoje dela, upoštevaje kriterije in višine, kot so določene v zakonih, podzakonskih predpisih, splošnih aktih in kolektivnih pogodbah," je zapisano v dogovoru, ki se sklada z določbo 187. člena Zujf-a.

15 dni za posebne pogoje dela

Foto: Nik Rovan slovenija 16.03.10 Boris Koprivnikar, skupnost socialnih zavodov slovenije, ljub Na ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Boris Koprivnikar, pojasnjujejo, da so posebni pogoji dela tisti, ki so jih bodisi zakonodajalec bodisi delodajalci, sami ali v postopku socialnih pogajanj, zaznali kot posebne obremenitve, ki so tolikšne, da delavec na tem področju potrebuje več časa za regeneracijo in počitek. 

V letu 2015 je na tem ministrstvu 35 dni letnega dopusta koristilo 65 javnih uslužbencev, 36 dni dva ter 37 dni en uslužbenec. Na Okrožnem sodišču v Ljubljani v letu 2015 nihče od zaposlenih ni koristil v več kot 35 dni letnega dopusta. "Največ dni letnega dopusta imajo sodniki in javni uslužbenci z daljšo delovno dobo," nam je decembra lani pojasnila Mateja Jazbec z ljubljanskega sodišča. 

Tedenska razporeditev v zdravstvu

Več pa so ga lahko koristili zaposleni v zdravstvu. V Univerzitetnem Kliničnem centru Ljubljana so leta 2015 med 35 in 40 dni dopusta odmerili 2237 zaposlenim, med 41 in 50 dni dopusta 1744 ter nad 50 dni dopusta 56 zaposlenim.

"V skladu s kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije se odmerja letni dopust tudi iz naslova tedenske razporeditve delovnega časa, ki je izvzet iz omejitev, ki jih določa ZUJF, največje število dni odmerjenega letnega dopusta tako znaša 60 dni," so pojasnili na UKC Ljubljana. "Zaposleni, ki imajo razporeditev delovnega časa tako, da delajo šesti dan v tednu, imajo določen povečan letni dopust do 10 dodatnih dni."

Foto: Žurnal24 Vseh osem izbranih centrov prihaja s področja naravoslovja.

Skupno število dni letnega dopusta za posameznega delavca sicer ne more preseči 45 delovnih dni (brez tedenske razporeditve) oz. 50 delovnih dni (35 + 15) (brez tedenske razporeditve), če gre za delavce, ki delajo s psihično motenimi osebami in z viri ionizirajočega sevanja.

Zaradi sevanja do 18 dni dopusta

"Največje število dni letnega dopusta zaposlenim v zdravstvu se odmerja iz kriterija dela v območju virov ionizirajočih sevanj," pojasnjujejo na UKC Ljubljana. Če gre za občasno delo pri odprtih in/ali zaprtih virih sevanja to pomeni dodatnih 9 dni letnega dopusta, za stalno delo v območju virov IO sevanja, kar pomeni dve tretjini delovnega časa, pa se odmeri 18 dni dodatnega letnega dopusta, pri čemer se upošteva omenjena omejitev na največ 15 dodatnih dni po Zujf-u.

Dodatni dnevi letnega dopusta pripadajo tudi zaposlenim iz kriterijev psihičnih obremenitev, npr. za delo s težko in težje duševno motenimi ali prizadetimi osebami, ko zaposlenemu pripada 15 oz. 10 dodatnih dni dopusta. 

Posebni pogoji dela poleg tega vključujejo še delo s citostatiki, hrup in vibracije, večje obremenitve vida (mikroskop, monitor, ultrazvok, računalnik), neugodne klimatske razmere (mikro in makro klima, temperatura, gibanje zraka in vlaga), nevarnost infekcij, delo s kemikalijami in večje fizične obremenitve. Upošteva se tudi delo v prosekturi, intenzivni terapiji, odgovornost za 
diagnostiko in terapijo ter posebni pogoji dela, kot so dežurstvo, izmensko, popoldansko, nočno ali terensko delo. 

V šolstvu odtehta delovna doba

Foto: Profimedia Učitelji Učitelji imajo lahko minimalno 25 in maksimalno 35 dni dopusta ter dodatnih 15 dni iz naslova posebnih pogojev dela, kar v šolstvu pomeni npr. delo z otroki s posebnimi potrebami, delo v hrupu, vlagi, prahu ter nočno delo.

"Teoretično ima lahko učitelj, ki dela z otroki s posebnimi potrebami, največje število dni dopusta," pojasnjuje Sandi Modrijan iz Sindikata vzgoje in izobraževanja Slovenije. "Ob tem pa je treba upoštevati, da nekdo, ki dobi največ dni iz naslova delovne dobe, verjetno nima dopusta iz naslova mladoletnih otrok (ker so ti že starejši od 7 oz. 15 let). Posamezne postavke se med sabo izključujejo."

Učitelji večino svoje letne delovne obveze opravijo v času pouka, t. j. od začetka septembra do konca junija. "To pomeni, da je njihov delovni čas neenakomerno razporejen in v času pouka je organiziran tako, da znaša tudi več kot le 40 ur tedensko," pojasnjuje Modrijan. "Dejstvo je, da je potreba po njihovem delu v tem času veliko večja kot to predstavlja enakomerni delovni čas 40 ur tedensko."

Počitnice učiteljev so krajše od šolskih

Dodaja, da delo učitelja poleg neposrednega dela z učenci v šoli in izven nje (dejavnosti, ekskurzije, šole v naravi) obsega tudi delo s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure), učiteljske konference, izobraževanja, priprave, popravljanje testov, priprava gradiv in drugo. 

"Ker za izvajanje tega dela šole nimajo enakih materialnih pogojev, kot so urejeni kabineti in računalniki, lahko učitelji veliko večino tega dela opravljajo tudi doma," pojasnjuje Modrijan. "Večino jesenskih počitnic so učitelji na izobraževanju. Z delom ob koncu pouka nadaljujejo še teden ali dva. Ravno tako pričnejo z delom od dveh do enega tedna pred pričetkom novega šolskega leta, odvisno od popravnih izpitov in ostalih obveznosti. Učitelji razliko dni med številom dni dopusta in počitnicami, ko jim dejansko ni potrebno biti v šoli, oddelajo s prerazporeditvijo delovnih ur, v času pouka, med septembrom in julijem."

irma.hus@zurnal24.si