Na dan kulture so kulturne ustanove na stežaj odprle svoja vrata ter pripravile pester program brezplačnih prireditev. Te so privabile številne, a takšne vrste, kot  jo je naš fotograf ujel pred enim izmed najnovejših muzej, drug ni bilo. Za vstop v Muzej iluzij, ki stavi na holograme, iluzije in logične igre, so danes obiskovalci čakali vse do sredine Kongresnega trga.

Pokloni pesniku so se ob dnevu kulture zvrstili na več večjih in manjših prireditvah po Sloveniji. Ob njegovem spomeniku na Prešernovem trgu v Ljubljani je branje poezije tradicionalno pripravilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije, v v Kranju pa je potekal tradicionalni Prešernov semenj. Osrednja slovesnost je bila v Vrbi.

Ostre besede: Vsaka naslednja generacija je "bolj plehka, bolj butasta, uporablja manj besed, komunicira prek računalnikov"

Foto: Saša Despot/Mediaspeed Državna proslava A ob kulturnem praznovanju je bilo slišati tudi številne premisleke in pomisleke o odnosu do kulture.

Že včeraj je na državni proslavi ob kulturnem prazniku je v nagovoru predsednik UO Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer povedal, da slovenska umetnost umira. Kultura s slovenskimi politiki nima sreče, nikogar zares ne zanima, ker ni dovolj tržno uspešna.

"Časi, ko je potrebno govoriti o kulturi in jo braniti, so grdi časi. Stališče, da so kultura predvsem kulturniki, oboje pa velik strošek in težava, se oblikuje samo v družbi, kjer je kulture premalo. Vsakršne. V glavi in v srcu. Ignoranca politike do stroke vlada samo tam, kjer je kulture premalo. Pravna država in pravni red ne veljata za vse le tam, kjer je kulture premalo. Kultiviranega dialoga ni le tam, kjer je kulture premalo. Osebno okoriščanje vlada tam, kjer je kulture premalo," je poudaril predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije Gašper Tič na tradicionalni prireditvi na Prešernovem trgu in okrcal stališče, da je kultura zgolj strošek.

Ob robu Prešernovanja v knjigarni Konzorcij je bila za STA do trenutnega stanja v kulturi in družbi nasploh kritična tudi pesnica Svetlana Makarovič. Po njenih besedah se je že v bivši Jugoslaviji začelo "poneumljanje množic s t.i. množično kulturo", vsaka naslednja generacija pa je "bolj plehka, bolj butasta, uporablja manj besed, komunicira prek računalnikov".