Foto: Saša Despot Sergeja Hadner Hvala Zelo me je presenetila izjava Mojce Mihelič, predsednice Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, ki je nedavno dejala: "Tisto, kar bi si želela, da bi naša javnost končno razumela, da smo šole vzgojno-izobraževalne institucije, ne prehranske ustanove, ne vrtičkarske ustanove in ne finančne ustanove." Svojo tezo je še podkrepila: "Naše delo ni prehranjevanje otrok. Delo v šoli je vzgoja in izobraževanje."

Pustimo ob strani dejstvo, da so šole po zakonu dolžne učencem zagotoviti en obrok dnevno, torej je prehranjevanje učencev prav tako delo šol, osredotočimo se na ločnico med vzgojo in izobraževanjem na eni strani in prehranjevanjem na drugi, ki jo je postavila prva med ravnatelji.

V Sloveniji je otroška debelost eden ključnih javnozdravstvenih izzivov. Po podatkih SLOfit je bilo v šolskem letu 2021/22 prekomerno telesno težkih več kot 18 odstotkov dečkov, z debelostjo je živelo več kot šest odstotkov dečkov, morbidno debelih je bilo skoraj dva odstotka. Prekomerno prehranjenih je bilo skoraj 17 odstotkov deklic, skoraj pet odstotkov deklic je živelo z debelostjo, skoraj odstotek in pol je bilo morbidno debelih.

Prekomerna prehranjenost se velikokrat nadaljuje v odraslem življenju, slabša kakovost življenja in je dejavnik pri številnih boleznih. Vloga izobraževanja o uravnoteženi prehrani je tako ključna že v osnovni šoli. Kot tudi izobraževanje o masovni vzreji živine, posledicah, ki jih taka vzreja pušča na zdravju ljudi, posledicah za okolje in ne nazadnje o nehumanem odnosu do drugih živih bitij.

Če želimo, da naši otroci odrastejo v zdrave in odgovorne posameznike, morajo biti te teme prisotne v vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih in se poleg tega odražati na jedilnikih, ki jih pripravijo šole. Ne rečem, da se na šolskih jedilnikih od časov, ko so pred petimi, desetimi leti šolo obiskovali moji otroci in so že za zajtrk dobivali suhomesne izdelke, bureke, hot doge in pice, ni marsikaj spremenilo. Jedilnik osnovne šole Danile Kumar, kjer je zgoraj omenjena Mojca Mihelič ravnateljica, to dokazuje. Je raznolik, vsebuje veliko svežih sestavin in tudi stročnic. Ponuja običajno in brezmesno kosilo. A ta "običajna" kosila so, morda z izjemo enega dne, mesna! 

Jedilnik naj bi bil pripravljen na podlagi smernic, ki jih je lani prenovil zavod za šolstvo. Glede na smernice naj bi bilo meso in mesni izdelki v prehrano vključeni do štirikrat mesečno, če je organiziran en obrok dnevno, in do še šestkrat mesečno, če sta organizirana dva obroka dnevno. Na OŠ Danile Kumar  priporočilo iz smernic dosežejo že skoraj v enem tednu. Zrezek, golaž, mesna štruca, mesni namaz, salama... so na jedilniku "običajnih" obrokov skoraj vsak dan, če ne celo dvakrat na dan. Seveda je tako tudi na drugih šolah, da ne bo pomote, ljubljansko šolo, ki velja za elitno, smo vzeli le za primer.  

Razprave o šolski prehrani so se v središču pozornosti ponovno znašle zaradi predloga muslimanske skupnosti, naj šole uvedejo tudi meni brez svinjine. Ko so sedem tednov preučevali jedilnike na slovenskih osnovnih šolah, so ugotovili, da je svinjina na šolskih krožnikih prepogosto, v povprečju dvakrat do trikrat na teden. Po mnenju številnih prehranskih strokovnjakov naj bi svinjino jedli le nekajkrat na leto in še takrat kupljeno pri zaupanja vrednih kmetih, če je le možno, naj bi bila ekološko vzgojena. To je za šole seveda neizvedljivo, zato se sprašujem, kaj svinjina sploh dela na šolskih jedilnikih?

Svinjina vsebuje veliko beljakovin, prav tako je bogata z minerali in vitamini. Je odličen vir cinka. A hkrati vsebuje veliko holesterola in maščob in je edino živalsko meso, ki ima maščobo tudi v celicah. Svinjina iz množične reje pogosto vsebuje rastne hormone, antibiotike in tudi pomirjevala, kar uničuje črevesno floro in povzroča vnetja. Svinjina vsebuje tudi histamin, ki povzroča dodatne težave alergikom. Svinjina vsebuje toksine, parazite in bolezenske klice, ki so lahko smrtno nevarni.

Seveda bo večina ob zgornjih argumentih samo zamahnila z roko ali jih preslišala, ker je pač šolska prehrana, tako kot še marsikaj, vse bolj politizirana in orodje desne politične opcije, ki zagovarja, naj se tujci, "prišleki", privadijo na slovensko kulturo prehranjevanja s svinjino. A manj ali sploh nič svinjine ni (vedno) stvar religije, pač pa razgledanosti, izobrazbe ter skrbi zase in svoje bližnje. 

sergeja.hadner@styria-media.si