Kadrovski bazen je prazen, že dlje časa opozarjajo strokovnjaki. Kot kaže raziskava Napovednik zaposlovanja, ki jo Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) med delodajalci z deset ali več zaposlenimi izvede dvakrat letno, se je v preteklih šestih mesecih s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev soočala že več kot polovica delodajalcev (56,8 %). Več kot polovica jih tudi v prihodnje pričakuje težave pri iskanju kadra, pri čemer dve tretjini delodajalcev razloge vidijo v izrazitem pomanjkanju (iskanega) kadra na trgu dela.

Foto: Profimedia Delavec Sloveniji trenutno primanjkuje kadra za skoraj sto poklicev, največ na področju zdravstvene oskrbe, informacijske tehnologije, šolstva, gradbeništva, prometa in gostinstva. Če smo v preteklosti manko delavcev dolgo časa uspešno nadomeščali z delavci z Balkana, je tudi ta kadrovski bazen danes praktično prazen. "Kljub gospodarski ohladitvi je v Sloveniji še vedno potreba po približno 25.000 delavcih," nam pove Brane Parazajda, direktor kadrovske agencije Prohuman Slovenija.

Slovenija "Ugašala bodo zdrava podjetja in tudi najboljši delavci bodo izgubili delo"

Problematika se le še poglablja, kar omejuje poslovanje podjetij in dolgoročno vpliva na gospodarski razvoj države, ter zahteva rešitve. Dolgo časa so v določenih sektorjih, posebej v trgovinski dejavnosti, gostinstvu in turizmu, vrzel krpali s študenti. Vendar se tudi ti v zadnjem času neradi prijavljajo na delovna mesta, na katerih je plačilo nizko, delovna obremenitev pa visoka. Prav tako se številni študenti dandanes bolj usmerjajo v prakse in gredo z željo po novih izkušnjah pogosto tudi v tujino. Podjetja obenem vse bolj potrebujejo ljudi za občasno, fleksibilno delo, mentoriranje in druge vrste pomoči. 

Foto: Profimedia delavec Številna podjetja tako iščejo druge rešitve, ki bi jim olajšale poslovanje. Nekatera izmed njih so začela z zaposlovanjem starejših, ki so že v pokoju, vendar so za dodaten zaslužek še pripravljeni poprijeti za delo.

Za razliko od njihovih mlajših sodelavcev, ki se jim pripisuje, da so "leni, sebični in brez delovnih navad", starejši s tem nimajo težav in si tudi po upokojitvi želijo aktivnega vključevanja v družbo, predajanja izkušenj ter znanj mlajšim generacijam.

Slovenija Zaposleni iz nočne more

Nekatera podjetja so se zato aktivno lotila iskanja starejšega kadra, ki po zakonu še vedno lahko dela. O tem, koliko je v Sloveniji takih posameznikov in katere oblike dela smejo opravljati, lahko preberete v našem drugem prispevku. Pri tem jim je med drugim v pomoč platforma SeniorDela.si, ki so jo ustanovili v lanskem letu prav z namenom združevanja starejših, ki želijo še naprej delati, in podjetij ter fizičnih oseb, ki potrebujejo izkušene delavce.

V Sloveniji je ta čas ena najnižjih stopenj brezposelnosti v zgodovini, poroča Zavod za zaposlovanje RS. Brezposelnost je septembra po dveh mesecih rasti vnovič upadla in pristala na novi najnižji ravni v zgodovini države. Ob koncu minulega meseca je bilo registriranih 45.999 brezposelnih, kar je 2,9 odstotka manj kot avgusta in 11,6 odstotka manj kot septembra lani.

Soustanovitelj platforme Mitja Pajek poudarja, da gre za enega prvih tovrstnih stičišč v Evropi. Pove, da je odziv upokojencev zelo dober. "Število obiskov in registracij raste iz dneva v dan. Prav tako dobimo nemalo sporočil upokojencev, ki si še želijo delati, pa jim nobeno od trenutno aktualnih delovnih mest ne ustreza. Poglavitna razloga, zaradi katerih se na nas obrnejo, sta socializacija oz. želja, da oseba ostane aktivna in se druži, ter drugi (pričakovano) prenizek prihodek za dostojno življenje," izkušnje z nami deli Pajek.

Po njegovem opažanju se veliko podjetij ne zaveda, kakšne so možnosti in zakonodaja glede zaposlovanje seniorjev. Nekatera pa se tega dobro zavedajo in so že zapolnila zakonske kvote glede deleža seniorjev v podjetju. Najpogosteje gre za gostinska dela, razne pomoči na domu, prevozne storitve, vse pogosteje pa so objavljena tudi dela z "višjo dodano vrednostjo", kot so poučevanja in vodenja. Po letu in pol delovanja opaža trend vračanja številnih podjetij z željo po novih starejših delavcih.

Foto: Profimedia upokojenec Eno izmed slovenskih podjetij, ki zaposljuje upokojence, je trgovina Tuš. Povedo nam, da imajo z njimi izjemno pozitivne izkušnje. Po njihovih besedah se jim običajno javijo sami s prošnjo za zaposlitev, pri čemer jih o razlogih za zaposlitev ne sprašujejo.

Podobne izkušnje z nami delijo pri Mercatorju, kjer se možnosti občasnega dela upokojencev poslužujejo že vrsto let, in sicer predvsem v operativni dejavnosti. Trenutno je v njihovih vrstah približno 90 upokojencev.

Po njihovih besedah je bil odziv vedno dober in se s prošnjo za delo nanje obrne več posameznikov, kot jim dopušča trenutna kvota ur za občasno delo upokojencev. V večini primerov gre za bivše zaposlene, ki delo pri njih zelo dobro poznajo. "Izkušnje so dobre. Nekateri med njimi se za to odločijo, ker pogrešajo socialno mrežo, ki so jo imeli v času zaposlitve. Nekateri pa seveda tudi zato, da si poleg pokojnine zagotovijo dodatni mesečni prihodek," še povedo pri "najboljšem sosedu".

Slovenija Ni res, da bomo vsi prispevali, upokojenci ne bodo prispevali skoraj ničesar

Na delovnem mestu prodajalca na prodajnem mestu upokojence že nekaj časa zaposlujejo tudi v družbi Petrol. Število omenjenih posameznikov ni visoko, v večini primerov gre za bivše zaposlene, "ki so se kljub pokoju ponovno aktivirali, saj želijo ostati delovno aktivni". Z njimi so na Petrolu zadovoljni, saj prav zaradi preteklih delovnih izkušnjah in poznavanja procesov dela svoje delo dobro opravljajo.  

Foto: Anže Petkovšek Petrol Medtem ko nam pri podjetju Krka odgovorijo, da ta praksa pri njih zaenkrat še ni aktualna. Podoben odgovor smo prejeli tudi od Ljubljanskih mlekarn.

dezurni@styria-media.si