Mladi zdravniki Slovenije so na nedavno imenovano ministrico Valentino Prevolnik Rupel naslovili javno pismo, v katerem ji pri delu želijo obilo modrosti in moči. Pozvali so, naj bodo bolj kompleksne zdravstvene storitve ustrezno financirane.

Mladi zdravniki Slovenije so v pismu, ki so ga objavili na spletni strani, spomnili, da je bil v času prejšnjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana sprejet zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistem, ki je omogočil plačilo po realizaciji vseh opravljenih storitev zdravstvenih izvajalcev v javni mreži.

Ta ukrep je po oceni mladih zdravnikov prinesel kar nekaj dobrih stvari, med drugim so bili tudi izvajalci na primarni ravni zdravstva plačani za vse opravljene storitve. Velikokrat se namreč zgodi, da je program, odobren s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), izpolnjen že oktobra ali novembra, kasneje opravljene storitve pa posledično niso plačane, vsaj ne v celoti, so opozorili.

• Po incidentu na pediatriji ministrstvo v tak ukrep

Tudi kirurgi so zaradi dodatnega financiranja opravili več posegov, kot bi jih sicer. Ministrova kritika kasneje je bila, da ukrep ni spodbudil izvajanja bolj zapletenih pregledov in posegov, ki se delajo v bolnišnicah, vendar je bilo to pričakovano in so na to tudi vnaprej opozarjali, so dodali.

"Že stotič lahko zapišemo, da je treba poskrbeti, da bodo tudi bolj kompleksne storitve ustrezno financirane s strani ZZZS," so poudarili in dodali, da se mora dodatno delo finančno izplačati tudi zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem in sodelavcem v državnih ustanovah.

Povečali bi sredstva za laboratorije

Foto: Profimedia zdravniki UKC prelet letal

Spomnili so tudi, da je bila doslej obravnava številnih bolezni financirana s strani osnovnega zdravstvenega zavarovanja v višini 70 odstotkov cene storitve, 30 odstotkov pa je krilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Dobra stran takšne ureditve je po njihovem prepričanju bila, da so dobili izvajalci vedno plačanih 30 odstotkov obravnave s strani dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, tudi če je izvajalec že dosegel plan, dogovorjen z ZZZS.

"Sedaj, ko je dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinjeno in bo denar s tega naslova prejemala ZZZS, nas skrbi, da storitve, opravljene preko programa, ne bodo prejele niti 30 odstotkov plačila več," so zapisali.

• Britanci in Švedi spodbujajo vejpanje, mi odvračamo

Mladi zdravniki Slovenije menijo tudi, da bi povečanje sredstev za laboratorijske preiskave na dolgi rok zagotovo zmanjšalo stroške in čas obravnave pacienta. Na podlagi laboratorijskih preiskav bi namreč lahko na primarnem nivoju zdravstva zaključili marsikatero obravnavo, posledično pa ne bi bilo potrebnih toliko napotitev na sekundarno raven.

Proti učnim ambulantam

Komentirali so tudi napoved ministrice o vzpostavitvi učnih ambulant. Te se Mladim zdravnikom Slovenije ne zdijo dobra rešitev, saj naj bi v njih specializanti družinske medicine opredeljevali svoje paciente in jim bili izbrani zdravniki od samega začetka specializacije.

"Specializant je zdravnik, ki se še uči in ne sme samostojno izvajati vseh pregledov in posegov, le tiste, za katere je že usposobljen. Njegov čas na specializaciji je namenjen učenju in mora biti vedno pod mentorstvom zdravnika specialista. Kdo bo odgovoren, če bo šlo kaj narobe, saj specializant po definiciji še ni usvojil vsega znanja, ki ga program specializacije predvideva?" so vprašali.

Ob tem so opozorili, da bi morebitno povečanje glavarinskih količnikov v družinski medicini pomenilo nevarno pot v prepad, saj da povprečen družinski zdravnik že sedaj naredi vsaj dvakrat toliko obravnav, kot bi bilo varno po mednarodnih smernicah.

Pozivajo tudi, da je treba prisluhniti zaposlenim, jim stopiti nasproti in jim omogočiti tudi delne zaposlitve, tistim, ki tako želijo, pa le redno delo brez dežurstev.

dezurni@styria-media.si