Foto: Katja Koren Ošljak Katja Koren Ošljak V življenju mladih so vse bolj prisotna družbena omrežja in nove tehnologije, ki jih spremljajo že pred njihovim rojstvom. "Še preden se otroci rodijo, njihovi starši uporabljajo različne aplikacije za načrtovanje nosečnosti, spremljanje plodnih dni in merilce srčnih utripov. Vključenost sodobne tehnologije in digitalnih omrežij v življenje mladostnikov je neizogibna", nam je v intervjuju dejala Katja Koren Ošljak – raziskovalka na Fakulteti za družbene vede (FDV). V sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani so izvedli prvo obsežnejšo raziskavo o medijskih navadah med mladimi v Sloveniji z naslovom Medijski repertoarji mladih.

V raziskavi je sodelovalo 3000 osnovnošolcev 7., 8. in 9. razredov 46-ih osnovnih šol in srednješolcev  17-ih srednjih šolah. Preko poglobljenih intervjujev in  obsežnejše ankete so raziskovalci preučevali medijske prakse mladih v Sloveniji.

Pridobljeni podatki potrjujejo, da so družbena omrežja in spletne aplikacije zanje postala družbena realnost. Kar 96 % osnovnošolcev med 11. in 17. letom ter 98 % dijakov med 14. in 19. letom pravi, da jih uporabljajo.

Foto: Samsung Samsung Galaxy S23, Samsung, pametni telefon Velikokrat poudarjamo predvsem negativne učinke, ki so jih v naš vsakdan prinesla družbena omrežja. "V javnem diskurzu pogosto zasledimo negativno izpostavljene vplive, ker nas šokirajo, presenetijo in razburijo. Ne nazadnje se tudi v ospredje prebijejo novice, ki so najbolj negativne," pojav, ki smo mu priča danes, komentira raziskovalka. Doda, da so se v njihovi raziskavi raje osredotočili na pojasnjevanje družbenih kontekstov in struktur, saj je s perspektive družboslovja med družbenimi fenomeni nehvaležno iskati poenostavljene vzročno-posledične povezave.

"Poleg mediatizacije vsakdanjega življenja so pomembni tudi dejavniki, ki so pokazatelji tega, kako mladi odraščajo, torej spol, njhova etinčna pripadnost, materialno ozadje in kulturni kapital. Bolj nas je zanimalo, kakšne so medijske prakse in kako starši usmerjajo mladostnike pri rabi tehnologij,"

    Katja Koren Ošljak

Vse pogosteje poročamo o kemični odvisnosti, do katere pripelje pretirana uporaba tehnologij. Po mnenju sogovornice je delež tovrstnih mladostnikov izredno majhen, pri čemer teže problema z zvezi z zasvojenostjo od tehnologije ne zmanjšuje. Prepričana je, da mladim delamo krivico, ko jih obsojamo, da so zasvojeni. "Mnogo starejših meni, da mladi na telefonu samo zapravljajo čas, a zavedati se moramo, da sta sprostitev in igra v digitalnem okolju povsem legitimni pravici" .

V sklopu poglobljenih intervjujev so mladi kritično reflektirali svoje medijske prakse in so bili do njih posebej v času pandemije obsojajoči. "Takrat so se želeli odklopiti in niso bili zadovoljni s tem, da so cel dan priklopljeni na računalnik. Komaj so čakali trenutek, da bodo lahko šli stran od naprav. Marsikdo med njimi je poročal, da se najraje sprošča brez tehnologije," ugotovitve z nami deli raziskovalka na FDV.

Foto: Profimedia mladi šola družabna omrežja telefoni

Intervju Zasvojenost s tehnologijo: obravnavajo celo eno leto stare otroke

"Vselej se ob nečem novem porajajo skrbi in pomisleki"

Sogovornica meni, da premalokrat izpostavimo prednosti, ki jih z uporabo družbenih omrežij in digitalnih platform pridobimo: "Rezultati raziskave kažejo, da se mladi znajo samoorganizirati s pomočjo tehnologije in jo znajo uporabljati na način, da premostijo določene manke v vsakdanjem življenju. Tak primer je pandemična izkušnja, ko se niso mogli družiti osebno. Digitalni mediji in platforme pa so jim to omogočili."

Foto: Profimedia črni petek, black friday, spletno nakupovanje

Dejstvo je, da današnja mladina odrašča v popolnoma drugačnem okolju kot tista v preteklosti. Družba se spreminja, intenzivna mediatizacija pa prinaša drugačne okoliščine. Te niso nujno slabe, je prepričana sogovornica: "Če se zazremo več desetletij v preteklost, ugotovimo, da so se od takrat vedno znova pojavljali novi mediji in tehnologije. Tudi v tistem času so bili prisotni pomisleki o tem, kakšne težave bodo mladim prinesle nove tehnologije. V 60. letih je bila v Združenem kraljestvu prisotna vsesplošna skrb ob poplavi holivudskih filmov v kinematografih. Bali so se, da bo zaradi ameriških filmov visoka britanska kultura uničena. Ob nečem novem se vedno porajajo skrbi in pomisleki, ki pa se slej ko prej izkažejo kot neutemeljeni."

Svet Otrokom bodo omejili dostop do družbenih omrežij

Tudi tega, da bi v prihodnosti družbena omrežja nadomestila osebni stik med uporabniki, se po mnenju sogovornice ni za bati. 

Foto: Žurnal24 Takole so v četrtek osnovnošolci demonstrirali vadbo, ki bo od naslednjega tedna "Izsledki poglobljenih intervjujev, v katere smo vključili 67 mladih, kažejo trend, da se mladi radi poslužujejo uporabe družbenih omrežij, a jim ti ne pomenijo zamenjave za osebni stik. Slednjega so denimo v času pandemije izjemno pogrešali. Želeli so si v šolo in srečati sošolce. Izkazalo se je, da pogrešajo človeški stik v živo in da niso zadovoljni z življenjem, omejenim z ekrani in Zoomom. Močno dvomim, da bo prišlo do zamenjave. Dejstvo je, da v z mediji prepletenem vsakdanu, ki ga živimo zadnje desetletje, preprosto vzporedno živimo, komuniciramo, delamo in se učimo. Ne pričakujem, da bo digitalno izpodrinilo nedigitalno," je prepričana raziskovalka.

Prav tako ovrže prepričanje, da so družbena omrežja glavni vzrok za pojav medvrstniškega nasilja. "To je problem, ki spremlja odraščanje že od nekdaj in ga ne smemo nujno povezovati z mediji. Vprašati se moramo predvsem, zakaj nekdo izvaja nasilje. Nanj vplivajo družbeni dejavniki. Da so mediji danes vseprisotni in pri roki, in da je možno vrstniško nasilje posneti, je le zunanja okoliščina. Razlika je le ta, da se je morda žrtve in storilce tovrstnih dejanj obravnavalo drugače," razmišlja ustanoviteljica Zavoda Vsak.

Foto: Profimedia družbena omrežja Zaveda se, da je digitalno življenje mladih v Sloveniji lahko bogato in koristno. Z njim nastajajo tudi digitalni odtisi, ki pa predstavljajo določena tveganja. Z raziskavo pri Zavodu Vsak so ugotovili, da se mladi tega zavedajo in da so tudi sami nezaupljivi do določenih digitalnih platform. Predvsem pa so kritični do dejstva, da ima v času uporabe nad njimi nekdo  stalno nadzor.

Veliko jih zato pazi, kako se na družbenih medijih predstavljajo in katere stvari objavljajo. "Nekateri ne objavljajo svojih fotografij, temveč le okolico in naravo. Če objavijo sliko drugega, ga prej vprašajo za dovoljenje. Do neke mere jim je zasebnost pomembna in jo poskušajo ustrezno zaščititi," razlaga Koren Ošljak.

Zelo problematično je predvsem dejstvo, da so mladi številne aplikacije, ki posegajo v njihovo zasebnost, primorani uporabljati v šolah. Analiza aplikacij je namreč pokazala, da izdelki, ki so v uporabi v šolah, mladim pogosto sledijo tudi zunaj učilnic, in da aplikacije družbenih omrežij, ki so priljubljene med mladimi v Sloveniji, uporabljajo veliko sledilnikov in rutinsko zahtevajo dovoljenja za dostop do občutljivih podatkov.

obetajo se spremembe Uporaba lastnih otrok: Ko dopolnijo 15 let, lahko starše tožijo

Na to so opozorili pri odboru Združenih narodov za človekove pravice. Države podpisnice konvencije o otrokovih pravicah so pozvali, naj v svojem okolju poskrbijo za ustrezno regulacijo in sprejmejo zakone, ki bi digitalne platforme prisilile k spoštovanju standardov izdelave spletnih oziroma mobilnih aplikacij.

"Mladih ne smemo pustiti, da se bodo sami prisiljeni ščititi na družbenih omrežjih in te stalno kontrolirati. Kot družba moramo poskrbeti za ustrezno zakonodajo in regulativo, ki bosta določili pravila delovanja za digitalne platforme. Te ne bi smele tako intenzivno nadzorovati mladih in o njih zbirati podatkov, kaj šele teh posredovati drugim osebam, po možnosti izven Evropske unije," je jasna sogovornica.