Državni zbor se je na današnji seji uradno seznanil z odstopom Mira Cerarja, ki je ob tem poslancem povedal, da je moral ravno zato, ker je dosledno ravnal po svoji vesti, v odziv na sodbo vrhovnega sodišča o drugem tiru odstopiti.

"Odstopil sem tudi zato, ker dogodki zadnjih tednov in dni niso bili več v interesu blaginje Slovenije, temveč vrsta partikularnih interesov, pri čemer mislim predvsem na proti razvojno ravnanje in vse težje obvladljive predvolilne apetite različnih političnih in drugih akterjev," je še navajal predsednik vlade v odstopu in nadaljeval, da je ravno vse dosedanje delo vlade ustvarilo pogoje, da ta gesta odstopa ne prinaša nobenih dramatičnih nevarnosti, ampak odpira povsem normalen demokratičen postopek iskanja novega družbenega soglasja.

Vlada bo do izvolitve nove opravljala tekoče posle in bo po besedah Cerarja storila vse, da se zaščitijo interesi države in državljanov v Novi ljubljanski banki. S sindikati javnega sektorja pa se bo morala pogajati nova vlada, je še dodal in zaključil z besedami: "Naj živi sodobna, solidarna in svobodomiselna Slovenija!"

Iskanje novega mandatarja ... Je to Janko Veber?

Foto: Anže Petkovšek Janko Veber Predsednik republike v teh dneh opravlja pogovore s strankami, ali imajo kandidata za novega mandatarja. Če novega kandidata za mandatarja ni, to formalno ugotovi tudi državni zbor, nato pa začne teči nov 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagala poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. Če še ta ni uspešen, pa sledi še tretji, 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja.

Pretiranega interesa za iskanje novega mandatarja glede na bližino rednih volitev - te naj bi bile sicer 10. junija - stranke doslej niso pokazale.

Se je pa za mandatarja danes javil nepovezani poslanec Janko Veber, ki je povedal, da je pripravljen sprejeti kandidaturo, če mu bo le uspel zbrati 10 poslanskih podpisov. Pogovori z morebitnimi sopodpisniki naj bi že potekali, bistveni razlog za takšno potezo pa je po njegovih besedah ta, da želi v vmesnem obdobju "preprečiti razprodajo Slovenije".

Poslanci pri predsedniku države o zakonodaji, ki jo še morajo sprejeti

Da obstaja opcija iskanja morebitnega novega mandatarja, da bi zakasnili datum volitev, je napovedal tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko po posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju, saj naj bi pred volitvami moral državni zbor sprejeti še več postopkov.

O zakonodaji, ki jo mora parlament sprejeti pred volitvami, je še pred tem s Pahorjem govorila tudi predsednica poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, ki je - kot poroča STA - v izjavi povedala, da je treba pri iskanju optimalnega datuma volitev upoštevati najprej namen sprejemanja državotvorne zakonodaje, šele zatem strankarske želje. O konkretnem datumu pa se, kot je povedala, danes nista pogovarjala.

V SD in Desus si med tem prizadevajo za čimprejšnje volitve, ki bi bile lahko sredi oziroma konec maja.

V primeru zavlačevanja s postopki tako obstaja možnost, da bi se na volitve odpravili šele 10. junija, kot je bilo pred odstopom predsednika vlade sprva predvideno.

Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, razen če v zadnjem krogu državni zbor z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev.