Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki je za 9. marec napovedal stavko, bo v svoje stavkovne zahteve vključil tudi zahtevo po izboljšanju pogojev dela v vzgojnih zavodih in strokovnih centrih za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Zahtevajo plačilo nadur, ki jih opravijo zaposleni, plačilo dodatka za tveganje, saj delajo tudi oni, kot zdravstveno osebje, v rdečih conah in ustrezno ovrednoteno delovno mesto vzgojitelja. 

Člani sindikata SViz se o stavki individualno izrekajo, rezultati glasovanja bodo znani v četrtek ali petek. 

"Govorimo o delu vzgojno-izobraževalnega sistema, ki je izrazito marginaliziran, ki ga ne opazite in je nenehno v senci večjih podsistemov. Problemi zaposlenih v zavodih in otrok ter mladostnikov so vedno bolj zaostreni," poudarja Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza.

Vzgojitelji so nadomestni starši

V devetih zavodih, ki jih imamo v Sloveniji, so otroci od 6. leta naprej, pa vse do 18. ali 21. leta. Zavodi so odprti vse dni v letu, 24 ur na dan. “Zaposleni delajo v izmenah, zlasti vzgojitelji in vzgojiteljice, ki imajo vlogo nadomestnih staršev in nosijo ključno težo, ter sodelujejo pri odraščanju teh otrok in mladostnikov,” je poudaril Štrukelj. Razmere so bile v zavodih, kot je povedal glavni tajnik Sviza, slabe že pred epidemijo covida-19.

V devetih zavodih živijo 9 zavodov od šestega leta naprej do 18, lahko tudi 21 leta, ki nimajo ustreznih družinskih razmer, saj prihajajo iz družinskih okolij, kjer prevladuje nasilje, kriminal in droge. "Vzgojitelji in vzgojiteljice imajo vlogo nadomestnih staršev in nosijo ključno težo, ter sodelujejo pri odraščanju teh otrok in mladostnikov,” je poudaril Štrukelj.

Na razpise se ne javlja nihče

Ključni problem je pomanjkanje kadra, razlagajo zaposleni v zavodih, na razpise se ne javljajo ljudje z ustreznimi kvalifikaci, oziroma se na razpise sploh nihče ne javi. Veliko je takih, ki kmalu po nastopu službe, obupajo. 

Andreja Logar iz Mladinskega doma Malči Belič v Ljubljani poudarja, da vzgojiteljev, ki delajo v zavodih, ni mogoče primerjati z vzgojitelji v vrtcih ali dijaških domovih, kljub temu pa njihovo delovno mesto ni ustrezno opredeljeno. "K nam prihajajo otroci iz socialnega dna in se soočamo se s tem, da jih učimo najbolj osnovnih higienskih navad," poudarja Logarjeva. 

Zaposleni ne razumejo, da kljub temu, da delajo z otroki, ki so okuženi, zbolevajo, ne dobivajo dodatka, čeprav so v neposrednem stiku z bolnimi.

Otroci imajo vse več težav

Vse več je otrok s psihiatričnimi in številnimi drugimi motnjami ter kroničnimi boleznimi. "Prihaja do samopoškodb, poskusov samomorov, napadov na zaposlene in druge otroke ter poskusov bega."

Mladinski dom Maribor zajema 10 samostojnih stanovanjskih skupin, v eno stanovanski skupini delujejo štirje strokovni delavci. "Ko pride do izpada v kolektivu, mora nujno priskočiti na pomoč kolega, ki je izven delovnega časa, to prinaša večno oddelane nadure, ki nikoli niso bile plačane," poudarja Tatjana Klančar. 

Delo v v času epidemije je v zavodih še bolj intenzivno, saj večina varovancev nima možnosti biti doma. "Veliko smo vlagati, da smo jih zadržali na način, da so uspešno prestali obdobje zaprtosti brez večjih težav ob naši zelo veliki angažiranosti," poudarja Klančarjeva. 

Verbalni in fizični napadi na zaposlene

Zala Erčulj Šavli iz vzgojnega  in izobraževalnega zavoda Smlednik poudarja, da za večino otrok zavod predstavlja dom, vzgojitelji pa delajo vse dneve, praznike in vikende. Ob tem je vedno  več nasilja nad zaposlenimi, od verbalnega do fizičnega. "Koliko stresa zmotremo? So obremenitve povsod enake?" sprašuje Erčulj Šavlijeva.  

"Gre za specifično delo!"

Peter Stenišnik iz Mladinskega doma Jarše opozarja, da  se zaposleni v strokovnih centrih za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ne ukvarjajo zgolj samo z otroki, temveč tudi sodelujejo z družinami, centri za socialno delo in sodišči. “Doživljamo, da se je obseg dela povečal, ni pa se ustrezno ovrednotilo. Doživljamo, da pristojno ministrstvo ne razume specifike našega dela. Želimo si predvsem posluha, da bi ministrstvo vzpostavilo ustrezen dialog,” je dodal.

Ministrstvo je gluho

Zaposleni že dlje časa opozarjajo na težave ter ministrstvo prosijo za pomoč, a ugotavljajo, da ministrstvo epidemijo doživlja kot zgolj zdravstveno težavo. “Delo se je povečalo v obsegu, kvantiteti in raznovrstnosti težav, ki jih imajo mladostniki in z njimi povezane družine. Covid je zelo vplival na dušeno zdravje otrok in družin, strokovni delavci pa smo prepuščeni sami sebi. Soočamo se z lastnimi dilemami, ki jih nimamo nikomur možnost naslavljati,” poudarja Stenišnik. “Pričakovali bi, da ministrstvo razume specifiko našega dela, da omogoči izplačilo dodatkov v smislu povečanega obsega dela, nadur in da nas končno sliši."