"Tu je zelo zelo težko, ministrica ne priznava, da je prvi oktober tu in da je pravica glede odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij dospela," pravi predsednik stavkovnega odbora Dušan Miščevič. "To je sedaj osebna pravica vsakega individualnega posameznika," dodaja in pojasnjuje, da se odbor o tem ne more pogajati z vlado, saj bi jih sindikati oz. njihovi člani lahko tožili, da so se v njihovem imenu odpovedali nečemu, kar je njihova pravica. Tega se zavedajo tako ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs kot Štrukljevi sindikati, poudarja in pravi, da so glede tretjega kvoruma pripravljeni stopiti tudi pred sodišče. "Ministrici to ni všeč in vztraja pri odpovedi kolektivne pogodbe."

S Kamnarjevo prišli skupaj
So pa pogajalci zbližali stališča glede stavkovnih zahtev, ki niso povezane z odpravo plačnih nesorazmerij in vključujejo plačilo dežurstev, položajnega dodatka in odprave nekaterih drugih anomalij. "Podrobnosti niso več sporene, vzeli smo si čas, da obe strani pogledata dokument," je pojasnjuje Miščevič in napoveduhje, da bo dogovor z vladno pogajalko, generalno sekretarko vlade Heleno Kamnar danes ob 15. uri podpisan.

Reprezentativni sindikati javnega sektorja pod vodstvom Branimirja Štruklja so po besedah MIščeviča zadovoljni z izboljšavami, ki so jih prinesla pogajanja stavkovnega odbora, glede aneksa pa so ostali pri svojem pogledu. "Oni so aneks že podpisali, zavedajo pa se dejstva, da je 1. oktober tu in da zna to biti tudi za njih problem," pravi Miščevič. "Če to zanemarijo, so lahko deležni tožbe svojih članov."

Štrukljeve ocene drugačne
Štruklej se z njegovimi ocenami ne strinja."Če bi imeli oni izkušnjo s tistim členom zakona, zaradi katerega smo mi vložili 3500 tožb za naše učitelje, ko je eden na vrhovnem sodišču tožbo dobil, potem ne bi trdili tako suvereno, da je ta zadeva na sodišču dobljena," pravi Štrukelj in pojasnjuje, da je sodišče, potem ko so bile tožbe zaradi številčnosti vredne 20 milijonov evrov, odločitev spremenilo. "Oni nimajo te izkušnje, ki se je zgodila nam, zaradi katere smo popolnoma izgubili vero v neodvisnost sodstva," je povedal in izrazil prepričanje, da so pogajanja z vlado veliko boljša pot.

Kot pravi, je prepričan, da bodo do izplačila neizplačanih plač tako prišli prej, kot če gredo na sodišče, poleg tega pa bodo tako ohranili kolektivno pogodbo, ki sindikatom omogoča, da vedno preprečijo enostransko znižanje plač brez soglasja sindikatov. "Ta poskus je namenjen zlasti njihovemu članstvu, ki je stavkalo, in mu je težko pojasniti, kaj so imeli od stavke, saj v rokah ni prav veliko," Miščevičevo vztrajanje ocenjuje Štrukelj.

Pahor naj javno obsodi pritiske
Kaj se bo zgodilo po 13. oktobru, če dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij ne bo dosežen, Miščevič ne želi napovedovati. "V tem trenutku se mi zdi o nadaljevanju stavke neprimerno govoriti, ker potekajo pogajanja," pravi in dodaja: "Je pa dejstvo, da je z nastopom četrtka, če dogovora ne bo, stavka odmrznjena. A jaz sem še vedno optimist."

Napovedanih ovadb zaradi pritiskov na javne uslužbence med stavko do sedaj niso vložili. "Glede na to, da je stavka zamrznjena, teh pritiskov ni in zadeve stojijo," je dejal Miščevič in izrazil pričakovanje, da premier Borut Pahor pritiske javno obsodi. "Premier Pahor se je na sestanku osebno izjasnil, da je tako početje nedopustno in obljubil, da ga bo tudi javno obsodil, a do sedaj tega še ni storil.!"