"Mogoče si kdo predstavlja, da ti mladi kuhajo kavo. Ne, opravljajo enako strokovno delo, kot ga kakšna druga zaposlena oseba. Pri tem nimajo mentorjev in so brez strokovne podpore. Mladi so torej tam zato, da opravljajo delo namesto nekoga drugega," je kritična Sanja Leban Trojar iz sindikata Mladi plus.

Teja Jarc, predsednica mladinskega sveta dodaja, da gre pri volonterskem pripravništvu za novodobno obliko suženjstva: "Nesprejemljivo je, da morajo mladi le zato, ker so mladi, delati zastonj. Pričakujemo, da se bo država te problematike lotila sistemsko in da bodo rešitve pripomogle k temu, da bomo mladi postali samostojni in avtonomni. Za delo, ki ga opravimo, želimo biti dostojno plačani tako kot vse ostale družbene ali starostne skupine."  

Delovnik tudi dvakrat daljši od dovoljenega

Težava je, da so mladi preplašeni in se nočejo izpostavljati, opozarjata aktivistki. "Imamo veliko prijav iz zasebnega sektorja, je pa nemogoče podati kakršnokoli prijavo pristojnim institucijam, ker mladi nočejo imenovati delodajalcev, le svojo stisko opisujejo. Gre pač za manjše kolektive in v trenutku, ko bi bila podana prijava, bi bilo jasno, kdo jo je podal. V zasebnem sektorju smo največ prijav dobili iz odvetniških pisarn in arhitekturnih birojev," poudarja Leban Trojarjeva.

Ana Belčič, absolventka fakultete za arhitekturo pojasnjuje: "Kolegi mi pravijo, da čez dan delajo v biroju, ponoči pa v lokalu, da nadomestijo izpad prihodka in zaslužijo vsaj toliko, da preživijo. Vem tudi za nekoga, ki si je moral sam kupiti računalnik, da je lahko opravljal neplačano prakso, zagotovili mu niso niti osnovnih pogojev za delo."  Belčičeva izpostavlja tudi predolge delovnike: "Število opravljenih ur enega od pripravnikov je bilo naravnost grozljivo. Za natančne številke so me prosili, naj jih ne povem javno, ker očitno obstaja biro, za katerega je takšna praksa posebej značilna in mladi nočejo, da v javnost pride niti številka, povem pa lahko, da je dolžina delovnika skoraj dvakratnik dovoljenega."

"Dokler ne rešijo problematike, naj delajo zastonj"

Mladi premiera in ministre zato pozivajo, naj do ureditve vprašanja volonterskih pripravništev, prepovejo takšne oblike dela, zahtevajo pa tudi analizo neplačanih pripravništev v javni upravi. "Dokler se to področje ne uredi, vse pristojne še pozivamo, da svoje delo opravljajo volontersko oziroma brezplačno in s tem pokažejo solidarnost s tistimi, ki so v takšno delo prisiljeni. Sredstva, ki bi bila namenjena njihovim plačam, pa namenijo v sklad za plačilo volonterskih pripravništev," je ostra Jarčeva.

V nekaterih primerih sicer obstaja pravna podlaga za neplačano študijsko prakso – običajno gre za enega ali dva meseca in še to v okviru študija. Vse ostalo je izkoriščanje, poudarjajo mladi. To nedorečeno pravno osnovo pa nekateri delodajalci po njihovem mnenju izkoriščajo.

Volontersko pripravništvo samo na podlagi posebnih zakonov

Na ministstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjujejo, da z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne morejo ukiniti volonterskega pripravništva, saj se to v praksi pojavlja tam, kjer je ta možnost določena s posebnimi zakoni. Na ta področja pa ministrstvo ne more posegati. Od resornih ministrstev pričakujejo podatke o obsegu volonterskih pripravništev v posameznih institucijah. 

Na ministrstvu dodajajo, da pripravljajo in bodo v kratkem objavili razpis  "Iz faksa takoj praksa", ki bo namenjen prav financiranju pripravništva ob prehodu visoko izobraženih iz izobraževanja na trg dela. Poleg tega je sofinanciranje pripravništev tudi eden od predvidenih ukrepov programa Jamstva za mlade (v prihodnjem letu). Podoben ukrep Jamstva za mlade so tudi Mentorske sheme, ki se že izvajajo. Tudi pri tem ukrepu je namen javnega povabila  spodbujanje prenosa znanj in izkušenj na novozaposlene mlade. Ciljna skupina so mladi iskalci zaposlitve, stari do 30.