Do konca leta lahko upravičenci 0,5 odstotka dohodnine namenijo nevladnim organizacijam. Če tega ne storijo, se denar prenese v državni proračun. Vsako leto se za takšno darovanje odloči okoli tretjina upravičencev.

Rdeči noski se vzpenjajo

Med temi organizacijami je skoraj pet tisoč nevladnikov, 78 sindikatov, 55 verskih skupnosti in 75 političnih strank. Med zadnjimi so SD lani dobili največ, 23 tisočakov. Druga najuspešnejša je SDS s 16 tisoč evri. Največ ljudi pa že od leta 2007, ko je država uvedla ta sistem, denar nakaže Slovenski Karitas (SK). Lani so dobili 157 tisočakov, ki jih je darovalo dobrih 12.700 ljudi. "To govori o zaupanju v našo organizacijo. Denar ne namenjamo za naše delovanje, ampak predvsem za reševanje stisk," pojasnjuje generalni tajnik SK Imre Jerebic. Vsako leto vse več ljudi denar nameni Rdečim noskom, ki so lani dosegli drugo mesto po številu donacij. "Na leto obiščemo 30 tisoč bolnikov, kar se pozna tudi pri donacijah," meni vodja projekta Livija Rojc Štremfelj.

Strategije nabirk

"Mi ne hodimo od hiše do hiše, da bi ljudi prepričevali, naj nam namenijo del dohodnine," pravi Jeremic. Ljudi k darovanju pozivajo prek drugih kanalov. Vseeno upravičenci okoli osem milijonov evrov ne namenijo nobeni organizaciji. "Ljudje ne vedo, da nič ne boli, če daš," pravi Rojc Štremfljeva. V Centru nevladnih organizacij Slovenije ocenjujejo, "da je razlog za to predvsem premajhna obveščenost". Možnost darovanja dela dohodnine pa je v Sloveniji med manjšimi. Na Madžarskem, Slovaškem, v Romuniji in Litvi je nevladnim organizacijam namreč mogoče nameniti dva odstotka dohodnine, na Poljskem in v Španiji pa enega.