Školjčišča v Sečovljah so prazna, gojitelji so dobili subvencije od države, pod vodo pa dejansko nimajo ničesar – školjk ni, smo izvedeli neuradno.

“Kdo vam je pa to rekel?” je vprašal Edmund Germšek iz izolskega Prosuba, enega od največjih pridelovalcev školjk pri nas, ko smo preverjali informacijo, da so nekatere morske njive neobičajno prazne. “Školjke so, je pa res, da so nam lani in letos prav v sečoveljskem gojišču (Prosub ima gojišči še v Strunjanu in na Debelem rtiču, op. p.) ogromno škode naredile orade; pojedle so nam do dve tretjini pridelka,” je povedal. Podobno je dejala Irena Fonda. “Školjčišče je tako kot njiva krompirja – ko ga pobereš, pridelka ni več, njiva je prazna. Školjke rastejo približno leto in pol, zaradi orad pa nastaja res veliko škode. Običajno začnemo z 'nasajanjem' mladih školjk septembra ali oktobra, ker pa je letos morje še vedno toplo in je orad še vedno zelo veliko, nismo naredili še ničesar,” je razložila Fondova.

Morala bi priti vojska rib

Ali je sploh mogoče, da dve tretjini pridelka školjk pojedo orade? “Hahaha. Ne, kje pa, to ni mogoče. Sam za kaj takšnega še nisem slišal,” je najprej ocenil Lovrenc Lipej, doktor biologije s piranske morske biološke postaje. Ko pa smo mu povedali, da preverjamo namige o morebitnih zlorabah subvencij gojiteljev školjk, je dodal: “Orade v našem morju seveda so, kaj se dogaja na školjčiščih, pa ne vem in ne morem prejudicirati stališča; tam se nisem potapljal,” je bil previden. Na zavodu za ribištvo v Ljubljani so dejali, da so jih školjkarji o škodi obvestili. “Si pa ne predstavljam, kakšna ogromna vojska orad bi se morala pojaviti, da bi uničila tako velik del pridelka. Mi enormnega povečanja števila orad nismo zaznali, pa smo v zalivu zadnja tri leta opravljali raziskavo; vzorčili smo štirikrat na leto, končali pa septembra letos,” je komentiral Bojan Marčeta z zavoda za ribištvo.

Izplačali dober milijon

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so petim gojiteljem školjk v Piranskem zalivu že izplačali skupaj za več kot 1,1 milijona evrov subvencij. In kako nadzorujejo pravilnost porabe denarja? “Vse vloge, ki so bile oddane na javna razpisa, so bile administrativno preverjene, administrativno je preverjen tudi vsak zahtevek za izplačilo, pred njim pa se opravi še nadzor na terenu, ali je bila sofinancirana investicija opravljena skladno s predpisanimi pogoji,” so pojasnili na ministrstvu. Dodali so, da bi lahko kršitve ugotavljali tudi naknadno po izplačilu denarja, in če bi jih odkrili, bi se lahko izplačani denar z obrestmi zahteval nazaj.